Generalovo izginotje kaže, da Kremelj ne izključuje vpletenosti vojske

Vse od umika Wagnerjevih enot v njihove baze je v zraku vprašanje, ali je ruski vojaški vrh vedel za spodleteli poskus državnega udara oziroma v njem igral kakršno koli vlogo. Nepojasnjeno izginotje generala, znanega po svojih agresivnih taktikah, je ta ugibanja še poglobilo. V Kremlju danes niso želeli povedati, kje se nahaja Sergej Surovikin, ampak so novinarska vprašanja o njegovem statusu preprosto preusmerili na rusko ministrstvo za obrambo.

Surovikin, ki je do januarja letos poveljeval vsem ruskim silam v Ukrajini, se ni pojavil že vse od sobote, ko je v videonagovoru upornike pod vodstvom Jevgenija Prigožina pozval, naj končajo svoj oboroženi pohod v Moskvo. Njegova hitra intervencija ga je vsaj na prvi pogled izključila iz kroga ljudi, ki bi jim Kremelj lahko očital vpletenost v dogodke, ki so državo pahnili v največjo varnostno krizo od vzpona Vladimirja Putina na oblast pred 23 leti, a ga, po vsem sodeč, ni povsem oprala.

Zanimanje za Surovikinovo usodo je še poglobila objava neuradnih informacij v več ruskih in zahodnih medijih o tem, da je bil general pridržan. Financial Times je pet dni po vstaji poročal, da ni jasno ali je bil Surovikin česarkoli obtožen, a da je njegova aretacija del večje operacije, med katero se bo Putinov režim poskušal očistiti posameznikov, lojalnih Prigožinovi zasebni vojski. O domnevnih povezavah sta se razpisala tudi Reuters in New York Times, ki sta citirala ameriške obveščevalne vire, da sta si bila general in vodja Wagnerjeve skupine blizu ter da je Surovikin vedel za Prigožinove načrte.

O Surovikinu v Kremlju ne vedo nič

Kremelj je v zadnjih dneh poskušal potegniti črto pod dogodki preteklega konca tedna in ruske državljane prepričati v to, da bo država iz krize izstopila samo še močnejša, tudi s povečanjem pojavljanja ruskega predsednika v javnosti. Toda odgovori uradnikov na vprašanja o morebitni vpletenosti članov vojaškega vrha v spodleteli poskus državnega udara so vseeno kazali, da je med predstavniki režima še vedno prisoten nemir.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov se je v sredo izognil neposrednemu komentiranju tujih medijskih poročil o generalovem pridržanju, rekoč, da bo ugibanj še veliko. Dan zatem je novinarjem svetoval, naj se z vprašanji o Surovikinovi usodi obrnejo neposredno na pristojno ministrstvo.

Na podlagi dosedanjih odzivov režima je mogoče priti do različnih interpretacij tega, kaj se je dogajalo v ozadju oborožene vstaje in kdo vse je zanjo vedel. »Če je uradna različica dogodkov resnična, potem menim, da vodstvo ministrstva za obrambo in zvezne varnostne službe FSB ni moglo spregledati priprav na upor,« je za Delo ocenil Oleg Ignatov, višji analitik za področje Rusije pri Mednarodni krizni skupini.

Ker Prigožin ni vodil bojnih operacij Wagnerjeve skupine, ampak so bile te v domeni nekdanjih vojaških častnikov, ki so bili v stalnem stiku z generalštabom ruske vojske in vojaško obveščevalno službo GRU, je po sogovornikovih besedah morala tudi vojska razumeti možna tveganja. »Poleg tega je FSB ves čas nadzirala Wagnerjevo skupino in pazila, koga ta sprejema v svoje vrste, da bi preprečila infiltracijo vohunov.«

Je Putin ignoriral tveganja?

Ignatov je na podlagi te ugotovitve izpeljal dva možni razlagi ozadja sobotne vstaje: po prvi sta se vojska in FSB zavedali tveganja, a bili nedejavni in zato neposredno ali posredno vpleteni; po drugi pa je Putin ignoriral tveganja, povezana z Wagnerjevo skupino in Prigožinom.

Analitik ne izključuje, da se lahko iskanje gnilih jabolk znotraj režima razširi tudi na druge člane vodstva vojske kot pripadnike zvezne varnostne službe. »Toda vojska že zdaj pod velikim pritiskom, zato je malo verjetno, da bo Putin izvajal veliko represijo proti njej«, je poudaril Ignatov. »Potrebuje njeno podporo. Vojna brez določenega cilja povzroča resnično utrujenost, zato obstaja tudi tveganje, da vojska ne bo zdržala takšnega pritiska.«