Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Pričakuje, da bo z verniki še vsaj 20 let

Lamaistični menih in dobitnik Nobelove nagrade za mir je danes dopolnil 85 let.
stat odpadki
stat odpadki
6. 7. 2020 | 06:00
6. 7. 2020 | 06:07
4:47
Ko gre za lamaističnega »živega Budo«, ta seveda ne slavi rojstnega dne. Rojstni dan slavi njega. Tako bodo današnji 85. rojstni dan dalajlame slavili vse do konca junija prihodnjega leta, pri čemer bodo z vrsto v glavnem virtualnih proslav izrekali priznanje njegovim življenjskim dosežkom.



Čeprav je dalajlama v preventivni osamitvi zaradi koronavirusa, se, kot je dejal v enem od intervjujev, njegovo življenje ni bistveno spremenilo. »Zavest je tako ali tako pomembnejša od telesnega vidika življenja,« poudarja, čeprav je mogoče iz lucidnih komentarjev na temo pandemije, ameriških neredov in globalne krize razbrati, da je ves čas povezan s svetovnimi dogajanji.

»Zakaj gledati tako ozkosrčno – črni ljudje, beli ljudje –, ko pa smo vsi samo ljudje, bratje in sestre?« pravi Tenzin Gyatso, ki so ga kot 14. dalajlamo ustoličili februarja 1940, ko je imel komaj pet let.

Dve leti po rojstvu v vasi Taktser v današnji kitajski pokrajini Qinghai je bil prepoznan kot reinkarnacija preminulega 13. dalajlame, nato pa je po treh letih priprav sedel na prestol takrat še teokratskega Tibeta. Politične dolžnosti je prevzel deset let pozneje, ko je bila že ustanovljena Ljudska republika Kitajska, leta 1959 pa je bil prisiljen po neuspeli vstaji Tibetancev proti komunistični oblasti zbežati iz Lhase. Vse od takrat živi v izgnanstvu v sosednji Indiji.

Po nasvetu zdravnikov, ki skrbijo za njegovo zdravje, preživlja pandemične mesece v okraju McLeod Gandž v predmestju Daramšale na nadmorski višini več kot 2000 metrov, kjer, kot pravi, diha svež zrak in pije čisto vodo.

A on je duhovnik, ki ves čas misli na celotno človeštvo, tako da je, ko je začel koronavirus pustošiti po vsem svetu, spomnil, da sta zdaj prišla najbolj do izraza sočutje in odprtost do drugega človeka. Sočutna meditacija, kot dalajlama imenuje prodiranje v globlji smisel življenja, bi lahko bila ključ za odganjanje tesnobe, ki se v tem času prav tako pojavlja med ljudmi kot nekakšna vzporedna pandemija.
 

Album recitacij, molitev, modrosti


Dalajlama je velik zagovornik znanosti. Že pred dvema desetletjema je dal ameriškemu nevrologu Richardu Davidsonu nalogo, naj dokaže povezavo med meditacijo in občutkom sreče. Za Davidsona je bil to poziv, naj se, kot to pravi sam, zbudi, saj ga je, čeprav je že prej vedel, da lahko meditacija spremeni stanje zavesti, lamaistični menih napotil v povsem drugo smer.

»Vi uporabljate vsa sredstva sodobne nevroznanosti, da bi proučili anksioznost, depresijo in strah, torej vsa ta negativna stanja,« mu je dejal dalajlama. »Zakaj ne bi teh sredstev uporabili za to, da proučite vrline, kot so dobrota, sočutje in umirjenost?«

Ob svojem rojstnem dnevu je dalajlama pokazal, da za povsem novo življenjsko smer ne obstajajo starostne omejitve. Izdal je album z naslovom Notranji svet. Pet let je delal na tem projektu, ki mu ga je predlagala budistična glasbenica z Nove Zelandije Junelle Kunin, in v ponedeljek je bila končno predstavljena šarmantna mešanica dalajlamovih recitacij manter in budističnih molitev, njegovih razprav o modrosti, pogumu, zdravljenju in otrocih ter enajstih skladb Junelle Kunin, ki spremljajo in poudarjajo menihove nauke.

FOTO: Denis Balibouse/Reuters
FOTO: Denis Balibouse/Reuters


Album je izšel v pravem trenutku, je prepričana Junelle Kunin, saj je lahko v pomoč ne le budistom, temveč vsakemu človeku, ki trpi v sedanjem družbenem ozračju. Zaslužek bo šel v celoti neprofitnim organizacijam, ki jih podpira dalajlama, kot je izobraževalni program See Learning, ki posebej poudarja razvoj čustvene inteligence in ki je osredotočen na znanost sočutja.
Pri dopolnjenih 85 letih se dalajlama počuti povsem zdravega, kar dokazujeta tudi njegova značilni smeh in pronicljivi um.

»Pričakujem, da bom z vami še najmanj dvajset let,« je pred rojstnim dnevom dejal svojim vernikom in predlagal, naj postane proslavljanje 6. julija vsakoletni dogodek. Zato, da bi imel priložnost ljudi še bolj opominjati na skupnost, da bi imel vzrok za to, da govori o sočutju, in da bi lahko vse tiste, ki ga poslušajo, prepričeval, naj potegnejo na površje tisto dobro, kar se skriva v globinah njihove zavesti.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine