Berlin – Nemški bundestag bi moral razpravljati o državnem proračunu in za to bi bilo dovolj dobrih vzrokov: osrednja evropska država je že peto leto zapored brez novih dolgov, prvič po sedemnajstih letih ji je uspelo znižati skupni dolg pod maastrichtsko mejo šestdesetih odstotkov bruto domačega proizvoda. Velika koalicija hoče kljub temu še bolj poskrbeti za starejše, nege potrebne, družine, najemnike in še marsikoga, kot je poudarila vsaj kanclerka
Angela Merkel, a je morala tudi krščanskodemokratska prvakinja več pozornosti posvetiti skrb vzbujajočemu političnemu razvoju po izbruhu begunske krize.
Merklova razume razburjenost
Resnost tega je ponazoril že nastop enega od predsednikov nacionalistične Alternative za
Nemčijo Alexandra Gaulanda. Ob ustanovitvi obskurna protievrska stranka se je zaradi gigantskega begunskega navala povzpela na položaj tretje največje v bundestagu in zato je lahko Gauland kot prvi govornik sredinega parlamentarnega zasedanja razglašal, da v Chemnitzu ni bilo gonje proti ljudem, le nekaj pregretih glav je zahtevalo izgon tujcev in dvigalo roke v nacistične pozdrave. Naj so ti še tako odvratni, je po njegovem prepričanju še veliko slabše prelivanje krvi, ki sta ga zagrešila iskalca azila: »Kdo ogroža mir v državi? Ne mi!«
Nekdanji socialdemokratski kanclerski kandidat
Martin Schulz je ogorčeno odgovoril, da na gnojišče zgodovine spadajo tako ptičji iztrebki kot Gauland, s čimer je opozoril na izjavo voditelja AfD, da so Hitler in nacisti samo ptičji kakec v nemški zgodovini. Reduciranje kompleksnega stanja na eno samo skupino ljudi je za Schulza ena od metod nacizma »in tega smo v tej hiši enkrat že imeli«. V nekdanjem rajhstagu je odmevalo ploskanje. Kanclerka Merklova je potem povedala, da razume razburjenost zaradi kriminalnih dejanj iskalcev azila, za nasilje, nacistične parole in napade na ljudi, ki so videti drugačni ali posedujejo judovske restavracije, pa ni nobenega opravičila. Verjame, da se tudi večina Nemcev zavzema za strpno sobivanje, prvi člen temeljnega zakona, ki govori o dostojanstvu vseh ljudi, pa je nedotakljiv.
Bodo demokratične razprave prinesle več miru?
Že prej vroče razprave o begunski krizi je v minulih tednih spodbudilo več kriminalnih dejanj iskalcev azila, prav tako skrajnodesničarske demonstracije, ki so jim sledile protidemonstracije nasprotnikov te vse močnejše politične opcije v Nemčiji. V prepire se niso vpletli le najvišji politiki, ampak je celo voditelj domače obveščevalne službe v časopisnem intervjuju podvomil o ocenah kanclerkinega predstavnika za tisk o dogodkih v saškem Chemnitzu. Predsednik zveznega urada za zaščito ustave
Hans-Georg Maaßen se bo danes popoldne zagovarjal pred pristojnimi parlamentarnimi telesi, nekaj visokih nemških politikov pa je v bundestagu podvomilo tudi o sedanjem »menedžmentu« migracij.
Bodo demokratične razprave Nemčiji vendarle prinesle kaj več notranjepolitičnega miru? Ni videti. Zaradi besed socialdemokratskega politika
Johannesa Kahrsa o neokusni navzočnosti radikalnih desničarjev v bundestagu so parlamentarci AfD predčasno zapustili dvorano.
Komentarji