Ko sem omenila sorodniku, da bo srbska premierka
Ana Brnabić postala mati, je bil njegov odziv mlačen. »Kakšno zvezo ima to z menoj?« Dodala sem, da najbrž ve, da je premierkina partnerka noseča, in bila znova deležna hladnega tuša. »To je njuna zasebna zadeva, zakaj naj bi se o tem govorilo?«
O tem ne bo več treba govoriti, sem mu rekla, ko bodo istospolni pari v resnici enakopravni in bo homofobija dokončno izginila. Dokler je to oddaljen cilj, je o istospolnih ljudeh treba govoriti. Premierkin otročiček bo majhen aktivist za pravice svoje oziroma svojih dveh mam. Skozi sorodnikove stisnjene ustnice je govorila Srbija.
Tamkajšnja družba se je vendarle malce odmaknila od konservativnih stališč, ki so bila še pred kratkim neomajna in so večinoma zbujala grde komentarje ali celo psovke že ob omembi istospolnih parov, ki si želijo imeti otroke. Pa vendar Srbija še ni prišla do točke, ko bi sprejemala homoseksualce z razumevanjem.
Čeprav se vsak četrti zakon konča z ločitvijo, več kot polovica ločenih parov pa ima otroke, je za številne Srbe glavni argument, da istospolni partnerji ne bi smeli imeti potomcev, ta, da »otrok potrebuje očeta in mater«. Ko potem omenijo številne matere samohranilke in otroke, ki nimajo stikov z očeti, najpogosteje odgovorijo: »To ni isto.«
Vrhunsko izobražena in spoštovana
Percepcijo gejev v družbi najbolje spreminjajo znane osebnosti. Ko je pevka
Marija Šerifović pred šestimi leti postala prva javno deklarirana lezbijka v Srbiji, so se številni njeni oboževalci trudili, da so v sebi spravili v sožitje ljubezen do njenih pesmi in odpor do njenega zasebnega življenja. Govorice o tem, da je pevka v čustvenem odnosu z
Eleno Karić, ženo enega od srbskih tajkunov, so še razvnele polemiko o tem, ali je homoseksualnost »naravna«.
Ko je Marija Šerifović pred kratkim izjavila, da bi rada postala mama, se je njeno občinstvo raznežilo. Zgodba o novi zvezi z Američanko se je nenadoma spremenila v romanco. Zdaj se javnost bolj ukvarja s tem, ali bo pevka rodila ali morda posvojila otroka. Ne glede na to, za katero možnost se bo odločila, ji Srbija želi veliko sreče.
FOTO: Dejan Briza Alo
Ko je srbski predsednik
Aleksandar Vučić leta 2017 na čelo vlade vsilil Ano Brnabić, je bila to ena od njegovih redkih dobro premišljenih potez. Vrhunsko izobražena in spoštovana med pripadniki svoje stroke si je mlada premierka hitro pridobila ugled ene od najuspešnejših članic Vučićevega tima. Po vrsti odvečnih vprašanj o njeni spolni usmerjenosti je njeno javno pojavljanje s partnerko
Milico Đurić zbujalo pozornost bolj zaradi lepega videza lezbičnega para kot zaradi česa drugega. Dejstvo, da je Milica Đurić uspešna zdravnica v centru za radiologijo in magnetno resonanco Kliničnega centra Srbije, je še pripomoglo k temu, da jo srbska javnost opazuje v lepi luči. Zdravniki so v Srbiji večinoma spoštovani.
Zakaj ne?
Pa vendar so skoraj vse beograjske znane osebnosti povedale svoje mnenje o Ani Brnabić kot prvi lezbijki na čelu vlade ene od balkanskih držav in peti deklarirani pripadnici skupine LGBT na svetu, ki opravlja premiersko funkcijo. Znane ženske so jo v hipu podprle. Pevka
Goca Tržan je ob njenem imenovanju izjavila, da »ženske že tako vladajo svetu, le da se moški tega še ne zavedajo«, nato pa premierki zaželela srečo.
Prestolonaslednik Srbije
Aleksandar II. Karađorđević je dejal, da je bilo njeno imenovanje »pogumna poteza«, ki jo vsekakor podpira, in da je bil navdušen nad govorom, ki ga je Ana Brnabić imela v Belem dvoru. Čeprav se Srbi radi norčujejo iz prestolonaslednika zaradi njegove smešne srbščine, se jim zdi pomembno, kaj si misli, zlasti ko gre za vprašanja, ki zadevajo narodno identiteto. Vprašanje sprejemanja homoseksualnosti je za številne Srbe stvar narodne biti. »Mi, Srbi, tega …« Medtem ko so še pred kratkim ta stavek končali z zanikanjem, so zdaj Ana Brnabić, Marija Šerifović in nekateri drugi istospolni posamezniki pripomogli k temu, da je zagrizena tradicija vsaj malo popustila in naredila prostor vprašanju, s katerim se začne sprememba: »Zakaj ne?«
Odkar je Ana Brnabić prva premierka ene od balkanskih držav, ki se je udeležila parade ponosa, se med Beograjčani počasi spreminja stališče do istospolno usmerjenih. Čeprav zdaj bistveno več ljudi meni, da je to zasebna stvar vsakega posameznika in da o tem nihče nima pravice soditi, je bilo vprašanje posvojitve ali rojstva otrok do zdaj kljub temu sila kočljivo. Zdaj, ko je Milica Đurić po umetni oploditvi noseča in je premierkin urad potrdil, da bosta Ana Brnabić in njena partnerka dobili otroka, se javnost tudi temu počasi privaja.
Mnoge zdaj precej bolj moti to, da Ana Brnabić nespretno pojasnjuje politiko predsednika Vučića, kot to, da je istospolno usmerjena. Njena ljubezen do Milice pa se zdi Srbom vse bolj ljubka. Ko so novinarji območne revije poklicali v kabinet, da bi ji čestitali in se pozanimali, katerega spola bo otrok, so dobili odgovor, da »v skladu s premierkinimi stališči ne morejo razkriti, ali bo deček ali deklica«. So se pa zahvalili za dobre želje.
Komentarji