Preiskava umora novinarke ugotavlja krivdo države

Država Malta ni ustrezno zaščitila novinarke Daphne Caruana Galizia, je pokazala javna preiskava umora novinarke leta 2017. Kot ugotavlja poročilo, se je v letih pred umorom na najvišji ravni malteške vlade razvila »kultura nekaznovanosti« in se razširila na druge segmente države, tudi policijo, kar je vodilo v »propad pravne države«.

Gre za hude očitke, ki jih je na račun vlade danes objavila javna preiskovalna komisija, poročajo tuje tiskovne agencije. Caruana Galizia je umrla oktobra 2017 v eksploziji avtomobila bombe v bližini svojega doma. Naročnik umora naj bi bil bogat poslovnež Yorgen Fenech, katerega sumljive posle z državo, povezane z gradnjo plinske elektrarne, je med drugim raziskovala takrat 53-letna novinarka.



Javna preiskovalna komisija je z delom pričela leta 2019 na zahtevo Sveta Evrope. Trije sodniki so v minulih dveh letih prisluhnili izjavam več kot sto prič in v poročilu, ki ga je danes objavil premier Robert Abela, izpostavili, da obstajajo številni dokazi o spornih povezavah malteške vlade s poslovnim svetom.

Ko je Caruana Galizia ob objavi t. i. panamskih dokumentov leta 2016 razkrila sporne posle visokih politikov v tujini, se je tveganje za njeno življenje bistveno povečalo, so ugotovili sodniki. Njen konflikt z vlado - to je takrat vodil premier Joseph Muscat, ki je nato leta 2019 odstopil - se je nato še zaostroval vse do trenutka, ko je bila ubita. Vlada omenjenega tveganja ni prepoznala in tudi ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi ga preprečila.

V poročilu so sodniki tudi podali vrsto priporočil, od sprememb malteškega kazenskega zakonika do zagotavljanja boljše zaščite novinarjev na Malti. Premier Abela je poročilo na 437 straneh pospremil z besedami, da gre za temeljito analizo, iz katere morajo potegniti lekcije in še odločneje nadaljevati z reformami.