Predvolilna bitka za vrhovno sodišče

New York – Imenovanje Bretta Kavanaugha za vrhovnega sodnika ni presenetljivo, bolj pričakovan šok za liberalni del ZDA. Donald Trump je prišel v Belo hišo z obljubo, da bo izbiral najbolj konservativne kandidate, Kavanaugh je bil ves čas v najožjem izboru.

Vročica, kdo bo nasledil upokojenega vrhovnega sodnika Anthonyja Kennedyja, je po poldrugem tednu končana. Z njo se končuje obdobje, ko so kljub razmerju petih konservativnih proti štirim liberalnim vrhovnim sodnikom razsodbe najvišjega sodnega organa v državi lahko presenetile. Kennedy je veljal za jeziček na sodni tehtnici, ki je včasih zanihal na liberalno stran, v svojih sodnih mnenjih pa se je rad skliceval na pravno nekoliko neoprijemljivo dostojanstvo. Zato je nemalo ironije v dejstvu, da je s presenetljivo odločitvijo o upokojitvi prepustil izbiranje naslednika »najmanj dostojanstveni osebi v zgodovini, ki si je nadela naziv predsednika ZDA«, kot meni Jeffrey Toobin iz časnika New Yorker.

Trump je že v kampanji mahal s seznamom več kot 20 imen, s katerimi je dvoril najbolj konservativnemu delu desnice in zagotavljal, da z njegovo izvolitvijo ne kupujejo mačka v žaklju. Celoten postopek izbiranja je bil izštevanka, s katero so iskali zanesljivega pravnika, ki ne bo imel podobnih prebliskov, kot je bila denimo Kennedyjeva zagotovitev pravice do poroke istospolnim parom. Kavanaugh je diplomant Yala, prekaljen v sodnih in političnih odločitvah. Prve od leta 2006 piše na prizivnem sodišču v Washingtonu, ki velja za drugo najvplivnejše v ZDA, tja pa ga je imenoval predsednik George Bush mlajši. Za druge se je kalil kot svetovalec v Bushevi vladi, še prej pa kot član ekipe posebnega preiskovalca Kennetha Starra, ki je grenil življenje predsedniku Billu Clintonu do spodletelega poskusa njegove odstavitve.
 

Maratonec

Kljub takšnemu pedigreju je v skrajni desnici tlelo sumničenje, ali je v Washingtonu rojeni in živeči pravnik v resnici tako konservativen, kot se predstavlja. Velja za »originalista«, saj poskuša brati ustavo čim bolj dobesedno, podobno kot to počne najbolj konservativni vrhovni sodnik Clarence Thomas. A ne živi povsem v ideološkem balonu desnice, saj ima liberalne prijatelje, kot pravi njegov sošolec z Yala Doug Gansler, nekdanji demokratski državni tožilec v Marylandu. »Toda ne dajte se motiti, je prepričan konservativec,« je poudaril Gansler. Tudi analiza politologov iz Washingtonove univerze v St. Louisu ga je postavila daleč na desno, takoj za sodnika Thomasa. To je povečalo strahove liberalnega dela ZDA, da so ogrožene dosežene pravice, kot je pravica do splava ali pravica istospolnih parov do poroke. Poleg tega bo z njim sodišče za desetletja zanihalo precej v desno, saj je 53-letnik, ki je dvakrat pretekel bostonski maraton, menda dobrega zdravja.



Kavanaugha čaka potrditev v senatu, na obeh političnih polih pa že brusijo meče za spopad. Prva poslanka demokratov Nancy Pelosi pri tem ne bo neposredno sodelovala, a je razglasila svoje nasprotovanje. Ob tem je spomnila, da so republikanci v volilnem letu 2016 preprečili glasovanje o Merricku Garlandu, ki ga je Obama imenoval za vrhovnega sodnika, kar se jim je nato vrnilo z nepričakovano izvolitvijo Trumpa in njegovim imenovanjem Gorsucha. Takrat so uvedli »jedrsko opcijo«, potrjevanje vrhovnega sodnika z navadno večino, kar pomeni, da senatna manjšina ne more z obstrukcijo ustaviti glasovanja. Boj bo kljub temu oster, saj bosta obe strani tako razgrevali svojo volilno bazo pred novembrskimi volitvami.
 

Taktične igre

Vodja demokratskih senatorjev Chuck Schumer je hitro sporočil, da je Trump »pravico do izbire, svoboščine in zdravstveno zaščito za milijone Američanov položil na sodno mesarsko tnalo«. Proces potrjevanja pa ne bo hiter, saj mora senatni odbor za pravosodje pregledati Kavanaughov obsežni pravni opus in opraviti zaslišanje. Ena izmed bolj vročih tem bo njegov zasuk od tožnika predsednika Clintona do sedanjega stališča, da bi moral biti predsednik države zaščiten pred civilnimi tožbami in kazenskimi preiskavami. To morda pomeni, da si Trump, ki se otepa s tožbami in s preiskavo posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, želi z njegovim imenovanjem vnaprej kupiti odpustke vrhovnega sodišča.



Preštevanje senatnih glasov bo zelo zanimivo. Na eni strani so demokratski senatorji iz rdečih, kar v ameriški politični pobarvanki pomeni konservativnih zveznih držav, ki so na spolzkih volilnih tleh, kar lahko vpliva na njihovo odločitev o Kavanaughu. Na drugi strani tudi na desnici nimajo veliko prostora za napake, zlasti ob pešajočem zdravju senatorja Johna McCaina. Če se ta ne bo mogel udeležiti glasovanja, je za poraz dovolj že en prebegli senator, oči bodo uprte v zmerni republikanki Susan Collins iz Maina in Liso Murkowski iz Aljaske. Obe sta napovedali, da ne bosta podprli kandidatov, sovražnih do pravice do splava. Ker naj bi bilo glasovanje o Kavanaughu oktobra, bi njegov padec pomenil, da pred volitvami ne bo časa za novo ime. Morebiten jesenski demokratski val pa bi jim dal večino v senatu, kar bi dodobra prekrižalo račune republikancem.