Predsednik Pahor: »To se mi zdi rešitev, s katero lahko mirno živim«

Predsednik Borut Pahor v New Yorku ni komentiral interpelacije proti zunanji ministrici Tanji Fajon, spodbujeni tudi z njegovo izjavo o nezadovoljstvu, da se ni posvetovala o odpoklicu veleposlanika Toneta Kajzerja iz Washingtona. Ob robu splošne razprave generalne skupščine OZN, ki se je udeležujeta oba, je v četrtek odgovarjal na novinarska vprašanja tudi o tem.

»Predlagal sem tako ministrici kot predsedniku vlade, da se implementacija 17. člena, ki govori o posvetovanjih, uredi tako, kot je to urejeno za imenovanja veleposlanikov,« je povedal. »Predsednik republike z dokumentom, ki ji bolj po domače rečejo zelena karta, vlado obvestim, da se je minister ali ministrica posvetovala z menoj. Lahko se strinjam s kandidatom, lahko ne – tako za imenovanje kot za odpoklic –, vlada pa ima potem pravico, da odloči po svoje. Vendar mora priti do posvetovanja, samo informacija ali konzultacije niso dovolj.«

Borut Pahor verjame, da bi to v prihodnosti odpravilo zadrege pri  tem postopku in naredilo stvari transparentne. »Do zdaj je prišlo do več posvetovanj o imenovanjih, zlasti pa o odpoklicu, in kljub temu, da ni bilo te zelene karte, ki bi bila po moje primerna v prihodnosti, ni bilo nikoli nesporazumov.«

Depeše v samem središču spora, ki jo je veleposlanik Kajzer posredoval voditelju opozicije, noče komentirati: »To naj pojasnijo tisti, ki so dolžni pojasniti.« Je pa že v prejšnjih sporočilih za javnost govoril o nesorazmernosti ukrepa z očitanim dejanjem. »Moje mnenje je bilo, glede na vse, kar sem lahko ugotovil pred posvetovanjem z ministrico v torek tukaj v New Yorku, da ni imelo neposrednih škodljivih posledic za zunanjepolitične interese države. Morda bi bila kakšna druga sankcija – kajti veleposlanik je storil narobe – bolj primerna kot odpoklic.«

Zunanja ministrica Tanja Fajon, predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Robert Golob na Blejskem strateškem forumi.Foto: Jure Eržen/delo

Zakaj se je kljub nezadovoljstvom s postopkom odločil za podpis odpoklica veleposlanika, kar bo naredil po vrnitvi v Ljubljano? »Zdelo se mi je, da je treba na nek način zavarovati tudi integriteto ministrice in vlade. Tako je sklenila, predsednik republike ima lahko drugačno mnenje, nisem pa bi bil tega stališča – lahko bi bil, pa nisem –, da zaradi svojega pomisleka ne bi podpisal ukaza. To se mi je po posvetu s predsednikom vlade zdela poštena rešitev: povem svoje stališče, vlada ga ne upošteva, sklene tako, kot meni, da je prav, jaz pa kot predsednik republike moram tudi na nek način spoštovati argumente zunanjega ministrstva in vlade.«

Predsednik Pahor je spomnil na svoje izkušnje z obeh strani, kot predsednik vlade, ki je pošiljal predloge za imenovanja, in zdaj kot predsednik republike, ki se z njimi seznanja, tudi o odpoklicu. »Razumem, da to niso enostavne stvari, vedno povem, da z vlado želim sodelovati, v redu, če se je vlada tako odločila, in imam jaz nekoliko drugačno mnenje – vsak ima lahko drugačno mnenje –, pa moje mnenje ni tako ultimativno, da bi zavrnil podpis ukaza.«

Predsednik republike verjame, da je slovenska diplomacija uspešna in se trudi, treba pa bi bilo okrepiti mehanizme, ki bi lojalnost slovenske diplomacije do države še okrepili in zmanjšali potrebo po lojalnosti veleposlanikov zaradi njihove politične kariere in česarkoli drugega. Povedal je, da se je o tem v pogovoru z njim strinjal tudi predsednik vlade. »Slovensko diplomacijo imamo dobrih 30 let, mislim, da je dosegla sijajne rezultate in da moramo biti nanjo ponosni, se pa v tej relativno kratki tradiciji kažejo tudi nekatere težave. Ena od teh je, da jo zavarujemo pred strankarskimi in drugimi parcialnimi interesi.« Vse njegovo ukrepanje je šlo po posvetovanju z ministrico v to smer, »da sprejmem odločitev vlade, da sem pripravljen ta ukaz podpisati, in to ne glede na to, da imam drugačno mnenje. To se mi zdi rešitev, s katero lahko mirno živim.«

Ruski predsednik Vladimir Putin je s svojimi izjavami o jedrskem orođžju tudi v New Yorku sprožil kolektivni srh po telesu. Foto Sputnik Via Reuters

Različna mnenja so po njegovem prepričanju sestavni del in v njih ne vidi niti nobenega sporočila o kakšnem razkolu pred kandidaturo Slovenije za nestalno članico varnostnega sveta OZN. »Slovenija je demokratična država, ravna v skladu s postopki. Imamo možnost izreči svoja stališča, a mislim, da je prav, da se ne rani avtoritete ne ministrstva ne vlade.« Tudi pri svojih sogovornikih ni naletel na kakšne pomisleke. »Prve pogovore sem že opravil, danes in v naslednjih dneh jih nadaljujem, v začetku prihodnjega tedna imamo tudi uradni začetek kampanje. Treba je zbrati 129 glasov podpore. To ne bo lahka naloga, zahtevna bo, vendar pa, kot sem včeraj dejal v svojem govoru, Slovenija nima sovražnikov v mednarodni skupnosti, ima samo prijatelje.«

Predsednik Pahor tudi misli, da imamo načelne poglede na vprašanja, ki bolj ali manj uživajo konsenz v mednarodni skupnosti. »Vem, da je zdaj zelo pomemben kriterij stališče do vojne v Ukrajini. Slovenija ne spreminja svojega stališča, tudi zelo jasno sem ga povedal, če kdo ne more živeti s tem stališčem, pač ne bomo dobili njegove podpore. Zaradi tega mi stališča v kampanji ne bomo spreminjali. O vseh drugih stvareh pa se lahko pogovarjamo. Mislim, da je mogoče, da Slovenija zbere potrebno število podpore, je pa treba na tem delati. Glejte, države z daljšo tradicijo, države, ki so že bile nestalne članice varnostnega sveta, si prizadevajo za takšen položaj. To pomeni okrepljen vpliv v mednarodni skupnosti, ki ga sicer majhne države nimajo.«

Žal mora reči, da se proti pričakovanjem in upanjem ta vojna nadaljuje in ji zaenkrat ni videti konca. »V pogovorih z vsemi mojimi sogovorniki, pa naj imamo različna ali enaka stališča do vojne v Ukrajini, do ruske agresije na Ukrajino, pretehta ocena, da zdaj ni možnosti in priložnosti za mirno rešitev tega spora.«