Slovenski predsednik Borut Pahor je že prej izrazil nezadovoljstvo zaradi načina odpoklica veleposlanika v Washingtonu Toneta Kajzerja. iz New Yorka, kjer se udeležuje splošne razprave generalne skupščine OZN, je poslal še dodatna pojasnila, kot so jih sporočil iz njegovega kabineta:

»Predsednik republike Borut Pahor je v včerajšnji utemeljitvi odločitve za podpis ukaza o odpoklicu veleposlanika Kajzerja izrazil nezadovoljstvo, ker z namero vlade za sprejetje sklepa o njegovem odpoklicu ni bil predhodno seznanjen, kot to določa 17. člen zakona o zunanjih zadevah. Zavzel se je, da bi bil postopek odpoklica veleposlanika enak postopku imenovanja.

V postopku imenovanja veleposlanika je določeno, da minister za zunanje zadeve predsednika republike seznani s predlogom, ki ga namerava poslati vladi, predsednik republike pa podpiše izjavo, da se je minister z njim posvetoval. Takega dokumenta v primeru odpoklica praksa odpoklica ne pozna.

Tone Kajzer Foto Mzz

Toda vse do zadnjega odpoklica veleposlanika Kajzerja so kljub temu, da predsednik republike ni podpisal izjave o seznanitvi, o tem potekala ustrezna posvetovanja, kot to določa 17. člen zakona o zunanjih zadevah. Glede na vse predsednik Pahor meni, da bi bilo poslej primerno, da predsednik republike podpiše izjavo tudi v primeru odpoklica veleposlanika, še preden odločitev o tem sprejme vlada.

Pri tem predsednik republike poudarja, da ne gre samo za formalnosti, temveč za takšno ureditev postopka, ki bi omogočala predsedniku republike, da ministrstvo in vlado seznani s svojim stališčem, še preden o tem odloča vlada. Kot je predsednik pojasnil v včerajšnji utemeljitvi svoje odločitve, gre v primeru odpoklica veleposlanika Kajzerja za vprašanje sorazmernosti ukrepa.

Pahor meni, da je šlo pri odločitvi za odpoklic veleposlanika Kajzerja za nesorazmeren ukrep, saj kršitev predpisa ni imela neposrednega škodljivega vpliva za slovenske zunanjepolitične interese.«

Predsednik države je še dodatno pojasnil svoje stališče:

»Postopek imenovanja in odpoklica veleposlanika je zaupne narave. Vedno do sedaj se je vlada oz minister za zunanje zadeve v skladu s 17. členom Zakona o zunanjih zadevah pred odločitvijo o odpoklicu posvetoval s predsednikom republike.  Namen teh posvetovanj je ravno uskladitev odločitev pred končno odločitvijo oziroma sklepom vlade. Ko vlada enkrat sprejme sklep o odpoklicu bi predsednikova zavrnitev podpisa postavila vlado in državo v zapleten položaj, saj sprejeti sklep vlade že pomeni neko zunanjepolitično dejstvo, ki ga predsednik republike ne more kar tako ignorirati. Zato so posvetovanja v skladu s 17. členom zakona prej. Sklep vlade o imenovanju namreč vpliva tudi na avtoriteto zunanjega ministra in vlade kot celote, doma in v mednarodni skupnosti.«

Sedanja slovenska vlada je že ob začetku mandata  razmišljala o odpoklicu nekaterih veleposlanikov, ki jih je imenovala prejšnja vlada, vendar je predsednik Pahor v posvetovanjih pred tem jasno povedal, da se s tem ne strinja in se vlada na koncu za to ni odločila, so spomnili v predsednikovem kabinetu.