Pred ofenzivo visi v zraku tudi usoda talcev, ujetih v Gazi

Nejasna usoda 222 izraelskih in tujih državljanov, ki ostajajo v ujetništvu skrajnega palestinskega gibanja, se izrisuje kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na izraelske priprave na kopensko ofenzivo v Gazi. Diplomatska prizadevanja za izpustitev talcev, ki jih je Hamas zajel med napadom na Izrael v začetku meseca, so konec prejšnjega tedna obrodila sadove, toda Izraela na daljši rok verjetno ne bodo odvrnila od vdora v Gazo in poskusa končnega obračuna s Hamasom.

»To je položaj brez primere za Izrael,« je za Delo pojasnil Nimrod Goren, višji raziskovalec na Bližnjevzhodnem inštitutu (MEI) in predsednik izraelskega inštituta za regionalno zunanjo politiko, ter poudaril, da se pri vprašanju reševanja talcev iz Gaze znova potrjuje tradicionalno načelo dajanja prednosti varni vrnitvi vsakega izraelskega ujetnika.

Sogovornik je s tem spomnil na velik pomen, ki so ga izraelske oblasti v podobnih situacijah pripisovale zaščiti življenja njihovih državljanov. Dolgo zgodovino izraelsko-palestinskega konflikta je zaznamovalo več kriz s talci, v katerih se je bil Izrael pripravljen pogajati z ugrabitelji, vključno s Hamasom. Ta pripravljenost je razvidna tudi v trenutni krizi, ki poteka v senci izraelskih priprav na vdor v Gazo in čedalje slabših humanitarnih razmer v oblegani palestinskih enklavi.

Domači in tuji pritiski

Izrael po šestnajstih dneh močnega obstreljevanja Gaze, na območju katere je po navedbah palestinskih oblasti v izraelskih povračilnih napadih umrlo več kot 5000 ljudi, uradno ne komentira vzrokov za odlašanje z napovedano kopensko ofenzivo, a po poročanju Bloomberga in drugih zahodnih medijev judovsko državo od začetka vdora za zdaj odvračajo tako domači pritiski kot mednarodna diplomatska prizadevanja za rešitev zajetih žensk, moških in otrok, med katerimi je znatno število tujih državljanov.

Prvi preboj je bil dosežen konec prejšnjega tedna, in sicer z izpustitvijo dveh zajetih ameriških državljank, mame in hčere, na prostost. Tri dni zatem so v izraelskih medijih krožila ugibanja, da bi lahko Hamas kmalu izpustil še več talcev, analitiki pa so se spraševali, kaj pomeni pestro diplomatsko dogajanje za izraelsko strategijo.

Judovska država je po Gornovi oceni s svojimi dejanji nakazala de facto pripravljenost za odložitev kopenske ofenzive, in sicer na podlagi prepričanja, da bo izpustitev talcev težja po začetku izraelskega vdora v Gazo oziroma eskalaciji konflikta. Pri tej odločitvi so, kot kaže, igrale vlogo tudi ZDA, ki pa so zanikale, da bi poskušale vplivati na to, kako bo Izrael izpeljal naslednjo fazo vojne, ki jo je razglasil proti Hamasu.

Ni pomislekov o ofenzivi

Varna vrnitev talcev bo eno od meril, po katerih bo izraelska javnost presojala uspešnost odgovora države na napad Hamasa. Svojci zajetih izraelskih talcev se strinjajo, da mora vlada Benjamina Netanjahuja narediti vse za to, da jih bodo varno pripeljali domov, več razlik med njimi je zaznati pri vprašanju metode njihovega reševanja.

Javnomnenjske raziskave kažejo, da je razkol o tem prisoten tudi v izraelski družbi. Anketa, ki jo je objavil izraelski inštitut za demokracijo, je poleg rekordno nizke podpore Netanjahujeve vlade pokazala, da polovica vprašanih podpira pogajanja s Hamasom, manj kot petina pa bi bila za izpustitev talcev pripravljena ustaviti kopensko ofenzivo.

Rezultati ankete odsevajo oceno Michaela Milshteina, raziskovalca z Reichmanove univerze in nekdanjega izraelskega obveščevalca, da reševanje talcev judovske države ne bo odvrnilo od stopnjevanja konflikta s Hamasom, saj da izraelske oblasti v tem vidijo vzporedna procesa. »Izrael je za zdaj odločen, da bo izvedel obsežen vojaški premik z namenom povzročiti zlom Hamasovega režima.« Kakor je Milshtein pojasnil za Delo, je vprašanje talcev zelo pomembno za vse Izraelce, »a skoraj nihče zaradi tega ne razmišlja o omejitvi, odložitvi ali ustavitvi [ofenzive]«.