Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Pred ofenzivo visi v zraku tudi usoda talcev, ujetih v Gazi

Varna vrnitev ujetnikov bo eno od meril, po katerih bo izraelska javnost presojala uspešnost odgovora na napad Hamasa.
Tri dni po izpustitvi prvih dveh talk so v izraelskih medijih krožila ugibanja, da bi lahko Hamas kmalu izpustil več ljudi, analitiki pa so se spraševali, kaj pestro diplomatsko dogajanje pomeni za izraelsko strategijo. Foto Ahmad Gharabli/AFP
Tri dni po izpustitvi prvih dveh talk so v izraelskih medijih krožila ugibanja, da bi lahko Hamas kmalu izpustil več ljudi, analitiki pa so se spraševali, kaj pestro diplomatsko dogajanje pomeni za izraelsko strategijo. Foto Ahmad Gharabli/AFP
23. 10. 2023 | 20:49
24. 10. 2023 | 11:56
4:57

Nejasna usoda 222 izraelskih in tujih državljanov, ki ostajajo v ujetništvu skrajnega palestinskega gibanja, se izrisuje kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na izraelske priprave na kopensko ofenzivo v Gazi. Diplomatska prizadevanja za izpustitev talcev, ki jih je Hamas zajel med napadom na Izrael v začetku meseca, so konec prejšnjega tedna obrodila sadove, toda Izraela na daljši rok verjetno ne bodo odvrnila od vdora v Gazo in poskusa končnega obračuna s Hamasom.

»To je položaj brez primere za Izrael,« je za Delo pojasnil Nimrod Goren, višji raziskovalec na Bližnjevzhodnem inštitutu (MEI) in predsednik izraelskega inštituta za regionalno zunanjo politiko, ter poudaril, da se pri vprašanju reševanja talcev iz Gaze znova potrjuje tradicionalno načelo dajanja prednosti varni vrnitvi vsakega izraelskega ujetnika.

image_alt
Hamas izpustil še dve talki

Sogovornik je s tem spomnil na velik pomen, ki so ga izraelske oblasti v podobnih situacijah pripisovale zaščiti življenja njihovih državljanov. Dolgo zgodovino izraelsko-palestinskega konflikta je zaznamovalo več kriz s talci, v katerih se je bil Izrael pripravljen pogajati z ugrabitelji, vključno s Hamasom. Ta pripravljenost je razvidna tudi v trenutni krizi, ki poteka v senci izraelskih priprav na vdor v Gazo in čedalje slabših humanitarnih razmer v oblegani palestinskih enklavi.

Domači in tuji pritiski

Izrael po šestnajstih dneh močnega obstreljevanja Gaze, na območju katere je po navedbah palestinskih oblasti v izraelskih povračilnih napadih umrlo več kot 5000 ljudi, uradno ne komentira vzrokov za odlašanje z napovedano kopensko ofenzivo, a po poročanju Bloomberga in drugih zahodnih medijev judovsko državo od začetka vdora za zdaj odvračajo tako domači pritiski kot mednarodna diplomatska prizadevanja za rešitev zajetih žensk, moških in otrok, med katerimi je znatno število tujih državljanov.

Dolgo zgodovino izraelsko-palestinskega konflikta je zaznamovalo več kriz s talci. Foto: REUTERS/Janis Laizans
Dolgo zgodovino izraelsko-palestinskega konflikta je zaznamovalo več kriz s talci. Foto: REUTERS/Janis Laizans

Prvi preboj je bil dosežen konec prejšnjega tedna, in sicer z izpustitvijo dveh zajetih ameriških državljank, mame in hčere, na prostost. Tri dni zatem so v izraelskih medijih krožila ugibanja, da bi lahko Hamas kmalu izpustil še več talcev, analitiki pa so se spraševali, kaj pomeni pestro diplomatsko dogajanje za izraelsko strategijo.

Judovska država je po Gornovi oceni s svojimi dejanji nakazala de facto pripravljenost za odložitev kopenske ofenzive, in sicer na podlagi prepričanja, da bo izpustitev talcev težja po začetku izraelskega vdora v Gazo oziroma eskalaciji konflikta. Pri tej odločitvi so, kot kaže, igrale vlogo tudi ZDA, ki pa so zanikale, da bi poskušale vplivati na to, kako bo Izrael izpeljal naslednjo fazo vojne, ki jo je razglasil proti Hamasu.

Ni pomislekov o ofenzivi

Varna vrnitev talcev bo eno od meril, po katerih bo izraelska javnost presojala uspešnost odgovora države na napad Hamasa. Svojci zajetih izraelskih talcev se strinjajo, da mora vlada Benjamina Netanjahuja narediti vse za to, da jih bodo varno pripeljali domov, več razlik med njimi je zaznati pri vprašanju metode njihovega reševanja.

Ameriški predsednik Joe Biden in izraelski premier Benjamin Netanjahu med srečanjem v Tel Avivu minuli teden. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters
Ameriški predsednik Joe Biden in izraelski premier Benjamin Netanjahu med srečanjem v Tel Avivu minuli teden. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters
Javnomnenjske raziskave kažejo, da je razkol o tem prisoten tudi v izraelski družbi. Anketa, ki jo je objavil izraelski inštitut za demokracijo, je poleg rekordno nizke podpore Netanjahujeve vlade pokazala, da polovica vprašanih podpira pogajanja s Hamasom, manj kot petina pa bi bila za izpustitev talcev pripravljena ustaviti kopensko ofenzivo.

Rezultati ankete odsevajo oceno Michaela Milshteina, raziskovalca z Reichmanove univerze in nekdanjega izraelskega obveščevalca, da reševanje talcev judovske države ne bo odvrnilo od stopnjevanja konflikta s Hamasom, saj da izraelske oblasti v tem vidijo vzporedna procesa. »Izrael je za zdaj odločen, da bo izvedel obsežen vojaški premik z namenom povzročiti zlom Hamasovega režima.« Kakor je Milshtein pojasnil za Delo, je vprašanje talcev zelo pomembno za vse Izraelce, »a skoraj nihče zaradi tega ne razmišlja o omejitvi, odložitvi ali ustavitvi [ofenzive]«.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine