Galerija
Slovenija se strinja z izjavo o načelih, a čaka na celo EU
Ministrstvo za zunanje zadeve: Vladavina prava je temeljna skupna vrednota, ogniti pa se moramo delitvam v EU.
Madžarski premier <strong>Viktor Orbán </strong>je tarča kritik, da s svojimi protikriznimi ukrepi krši temeljna načela EU. FOTO: Zoltan Mathe/Pool via REUTERS
6. 4. 2020 | 16:17
6. 4. 2020 | 19:16
3:41
A+A-
Bruselj – Ministrica za pravosodje Liljana Kozlovič je povedala, da je v nagovoru na videokonferenci pravosodnih ministrov EU podprla vsebino izjave skupine držav o spoštovanju načel vladavine prava, demokracije in temeljnih pravic pri sprejemanju kriznih ukrepov.
Izjavo je prejšnji teden objavila skupina trinajst članic (vse »stare« članice razen Avstrije), ki se ji je pozneje pridružilo še pet držav članic. Med njimi ni Slovenije. V izjavi izražajo globoko zaskrbljenost zaradi tveganja kršitev temeljnih načel z nekaterimi ukrepi, niso pa konkretno omenile Madžarske. Izjavo je sicer podprla še madžarska pravosodna ministrica Judit Varga, kljub temu pa Budimpešte ni na seznamu držav, ki so pristopile k njej.
Na neformalni videokonferenci ministrov za pravosodje je bilo poudarjeno, da bi pri sprejemanju ukrepov morali spoštovati načelo vladavine prava, sorazmernost in njihovo časovno omejenost.
Cilj izjave skupine članic je bila sicer Madžarska. Tudi na ministrskem zasedanju je podpredsednica evropske komisije za vrednote Věra Jourová po neuradnih informacijah omenila ravnanje vlade v Budimpešti. Tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden izrazila zaskrbljenost nad položajem na Madžarskem.
Zunanji minister Anže Logar prejšnji teden ni hotel komentirati izjave, češ da je za Slovenijo prednostna naloga zagotavljanje medicinske opreme in da ni pravi čas za splošne politične razprave.
Skupina držav je v izjavi posebej opozorila, da ukrepi ne bi smeli omejevati svobode izražanja in svobode tiska. Pozdravile so pobudo evropske komisije, da bo spremljala ukrepe in pozvala svet EU, da se zadeve loti ob ustreznem času.
K izjavi so doslej uradno pristopili Belgija, Bolgarija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Litva, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Španija in Švedska.
Z ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da se Slovenija v celoti strinja z izjavo in da jo je pripravljena sprejeti v formatu vseh 27 držav članic EU, »saj vidi vladavino prava kot temeljno skupno evropsko vrednoto«.
Navedli so še, da se je treba izogibati vtisu delitve znotraj EU, »še posebno v času sedanje krize, ko je pomembno krepiti enotnost in solidarnost, tako navznoter kot navzven«.
Izjavo je prejšnji teden objavila skupina trinajst članic (vse »stare« članice razen Avstrije), ki se ji je pozneje pridružilo še pet držav članic. Med njimi ni Slovenije. V izjavi izražajo globoko zaskrbljenost zaradi tveganja kršitev temeljnih načel z nekaterimi ukrepi, niso pa konkretno omenile Madžarske. Izjavo je sicer podprla še madžarska pravosodna ministrica Judit Varga, kljub temu pa Budimpešte ni na seznamu držav, ki so pristopile k njej.
Na neformalni videokonferenci ministrov za pravosodje je bilo poudarjeno, da bi pri sprejemanju ukrepov morali spoštovati načelo vladavine prava, sorazmernost in njihovo časovno omejenost.
Najresnejše skrbi glede Madžarske
Cilj izjave skupine članic je bila sicer Madžarska. Tudi na ministrskem zasedanju je podpredsednica evropske komisije za vrednote Věra Jourová po neuradnih informacijah omenila ravnanje vlade v Budimpešti. Tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden izrazila zaskrbljenost nad položajem na Madžarskem.
Tonin: Neprimerno strašenje z vojsko
Minister za obrambo Matej Tonin je po videokonferenci s kolegi iz EU označil »politizacijo in strašenje z vojsko« za popolnoma neprimerno. Kot je pojasnil bruseljskim dopisnikom, potrebuje policija v Sloveniji spomladanskem času, ko se napoveduje okrepljen migracijski val, pomoč. Prastrah pred vojsko v Sloveniji povezuje z bivšim časi, ko je bila JLA okupator. Opozoril je, da pri sodelovanju vojske pri nadzoru meja po begunski krizi ni bilo nobenih kršitev in da je s policijo na meji že tako 190 vojakov. Glede odzivanja na pandemijo je napovedal, da namerava zaprositi za pomoč v okviru mehanizma civilne zaščite pri EU in koordinacijskega mehanizma pri Natu. Pričakuje predvsem pomoč z zaščitoi opremo, pri Natu pa v transportu.
Minister za obrambo Matej Tonin je po videokonferenci s kolegi iz EU označil »politizacijo in strašenje z vojsko« za popolnoma neprimerno. Kot je pojasnil bruseljskim dopisnikom, potrebuje policija v Sloveniji spomladanskem času, ko se napoveduje okrepljen migracijski val, pomoč. Prastrah pred vojsko v Sloveniji povezuje z bivšim časi, ko je bila JLA okupator. Opozoril je, da pri sodelovanju vojske pri nadzoru meja po begunski krizi ni bilo nobenih kršitev in da je s policijo na meji že tako 190 vojakov. Glede odzivanja na pandemijo je napovedal, da namerava zaprositi za pomoč v okviru mehanizma civilne zaščite pri EU in koordinacijskega mehanizma pri Natu. Pričakuje predvsem pomoč z zaščitoi opremo, pri Natu pa v transportu.
Zunanji minister Anže Logar prejšnji teden ni hotel komentirati izjave, češ da je za Slovenijo prednostna naloga zagotavljanje medicinske opreme in da ni pravi čas za splošne politične razprave.
Skupina držav je v izjavi posebej opozorila, da ukrepi ne bi smeli omejevati svobode izražanja in svobode tiska. Pozdravile so pobudo evropske komisije, da bo spremljala ukrepe in pozvala svet EU, da se zadeve loti ob ustreznem času.
K izjavi so doslej uradno pristopili Belgija, Bolgarija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Litva, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Španija in Švedska.
MZZ: Krepiti enotnost navznoter in navzven
Z ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da se Slovenija v celoti strinja z izjavo in da jo je pripravljena sprejeti v formatu vseh 27 držav članic EU, »saj vidi vladavino prava kot temeljno skupno evropsko vrednoto«.
Navedli so še, da se je treba izogibati vtisu delitve znotraj EU, »še posebno v času sedanje krize, ko je pomembno krepiti enotnost in solidarnost, tako navznoter kot navzven«.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji