
Neomejen dostop | že od 14,99€
Šestinosemdesetletna Teruko Jahata bo med prvimi v vrsti za vstopnico, ko bodo 29. marca v japonskih kinih začeli predvajati film Oppenheimer. Zanjo je film, ki je dobil kar sedem oskarjev, veliko več od kinematografskega navdušenja. »Moramo poznati resnico, pa naj bo še tako boleča,« je poudarila.
Imela je osem let, ko so Oppenheimerjevo genialnost 6. avgusta 1945 preizkusili na njenem mestu. Spominja se belo-modre svetlobe nad hišami, nato pa ničesar več. Ob eksploziji je omedlela. Po nekakšnem čudežu je preživela in zdaj dela v Spominskem muzeju miru v Hirošimi, v katerem pripoveduje obiskovalcem ne le o grozljivi izkušnji hibakušev, kot tukaj imenujejo preživele v prvem jedrskem bombardiranju v zgodovini, temveč tudi o nesmiselnosti jedrskega orožja.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji