»Želim si, da tega filma nikoli ne bi posnel.« S temi besedami je prvega ukrajinskega oskarja sprejel Mstislav Černov, filmar, novinar in vojni dopisnik. Njegov film z naslovom 20 dni v Mariupolju je ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti na včerajšnji 96. podelitvi zlatih kipcev izbrala za najboljši dokumentarec. Na njej je sicer po pričakovanjih kraljeval Oppenheimer Christopherja Nolana, njegov najmočnejši konkurent v kategoriji za najboljši film pa je bil Interesno območje Jonathana Glazerja.

Oskarja v roke Cillianu Murphyju in Emmi Stone, najboljši film – Oppenheimer

Oppenheimer, triurna pripoved o življenju, delu in tragičnih spoznanjih očeta jedrske bombe, je bila beseda, ki se je vlekla skozi celotno podelitev oskarjev, ki jo je vodil trikrat preverjeni Jimmy Kimmel. Film, nominiran za 13 zlatih kipcev, jih je na koncu odnesel sedem, večino že v glavnih kategorijah – za najboljši film, najboljšo režijo, najboljšo glavno in najboljšo stransko vlogo. Ob prepričljivem nastopu Cilliana Murphyja si je bilo resnici na ljubo težko predstavljati koga drugega s kipcem za glavno moško vlogo, ne glede na to, kako simpatičen je Paul Giamatti v Bartonovi akademiji. S skoraj podobno gotovostjo je edini mogoč zmagovalec Robert Downey Jr. v (stranski) vlogi vodje komisije za atomsko energijo Lewisa Straussa.

Vznesena ekipa Oppenheimerja. FOTO: Kevin Winter/AFP

Tokrat je bila z Oppenheimerjem v konkurenci edino presenečenje Emma Stone, ki je pri 35 letih dobila že drugega oskarja (prvega je prejela za Deželo La La). Poleg za glavno vlogo v filmu Jorgosa Lantimosa Nesrečna bitja je bila tokrat nominirana še kot producentka, kar je doslej uspelo le Frances Mcdormand v Deželi nomadov. Nesrečna bitja so od 11 nominacij odnesla štiri nagrade.

Opozorilo, kam vodi dehumanizacija

Sporočilo zmagovalnega filma, ki ga je v preteklosti izrekel že režiser Nolan, da se moramo sprijazniti, da je J. Robert Oppenheimer kreator sveta, v katerem živimo, v dobrem ali slabem, je na podelitvi ponovil tudi irski igralec Cillian Murphy in nagrado posvetil vsem, ki si prizadevajo za mir. Jedrsko orožje, v katerem so med drugo svetovno vojno videli edino rešitev iz spirale nasilja, danes prav tako nenehno ogroža svetovno varnost.

Angleški režiser Jonathan Glazer je prevzel oskraja za najboljši tujejezični film. FOTO: Robyn Beck/AFP

Na grozo druge svetovne vojne in holokavst, ki se je dogajal vsem na očeh, opozarja film, ki je veljal za najresnejšega tekmeca Oppenheimerju. Interesno območje Jonathana Glazerja, ki uprizarja idilično družinsko življenje nemškega oficirja, ki vodi Auschwitz, je dobilo nagrado za najboljši mednarodni film. »Naš film prikazuje, kam vodi dehumanizacija v svoji najhujši obliki,« je ob prejemu nagrade poudaril Glazer in dodal, da zavračajo dejstvo, da sta bila judovstvo in holokavst zlorabljena za okupacijo, ki je pripeljala do konflikta, v katerem je prizadetih toliko nedolžnih ljudi. »Bodisi žrtve 7. oktobra v Izraelu bodisi napad na Gazo, ki še poteka – vsi so žrtve tega razčlovečenja. Kako se temu upreti?« se je vprašal.

Zvočna sporočila

Najmočnejše orožje Interesnega območja je bil zvok, zato ni bilo presenečenje, da je dobil oskarja tudi v tej kategoriji. Film, ki je prinesel prvega tujejezičnega oskarja za Združeno kraljestvo, je bil sicer večinoma posnet v nemškem jeziku. Daleč najbolj izstopajoča je bila vloga glavne protagonistke, nacistične žene, ki jo je zaigrala Sandra Hüller, sicer nominirana za glavno vlogo v filmu Anatomija padca Justine Triet. Slednja se je morala zadovoljiti z nagrado za najboljši scenarij, skupaj s soscenaristom Arthurjem Hararijem.

Mstislavu Černovu je čestital tudi Cillian Murphy. FOTO: Mario Anzuoni/Reuters

Eno najmočnejših političnih sporočil pa je ob prejemu oskarja, prvega za Ukrajino, v svet poslal Mstislav Černov, režiser filma 20 dni v Mariupolju: »Počaščen sem, a najbrž tudi prvi režiser na tem odru, ki bo rekel: Želim si, da tega filma ne bi nikoli posnel. Želim si, da bi lahko nagrado zamenjal za to, da Rusija nikoli ne bi napadla Ukrajine, nikoli okupirala naših mest, da ne bi nikoli ubila desettisočev mojih sodržavljanov.« A preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa poskrbimo, da bodo zapisane zgodbe ljudi, je še dejal. »Kajti filmi oblikujejo spomine in spomini oblikujejo zgodovino.«

Sporočila s priponk

Pozive k miru je bilo sicer slišati od še nekaterih drugih prejemnikov nagrad, obiskovalci so jih izražali tudi s priponkami na oblekah. Rdeča priponka z dlanjo je bil klic k miru v Gazi, med drugim sta si jo pripela prejemnika nagrade za najboljšo skladbo Finneas O'Connell in Billie Eilish, Milo Machado-Graner in Swann Arlaud iz ekipe Anatomije padca sta si nadela priponki s palestinsko zastavo, prav tako je bilo na oblekah opaziti rumeni trak, ki izraža solidarnost s talci Hamasa, ter priponke, ki pozivajo k enakosti pri plačilu in zaščiti transspolnih otrok. 

Ameriški igralec in letošnji nominiranec za oskarja Mark Ruffalo pa je na podelitvi izrekel podporo kampanji za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi My voice, my choice, ki jo koordinira slovenski Inštitut 8. marec

V spomin na trenutek, ko je pred desetletji čez oder tekel gol moški, je John Cena nagrado za kostumografijo izročil skoraj gol, skupaj z Jimmyjem Kimmlom. FOTO: Mike Blake/Reuters