Napadi ne ponehajo, čeprav naj bi ruska ofenziva nekoliko zastala

21.20 V obstreljevanju Kijeva ubita ruska novinarka

Med ruskim obstreljevanjem stanovanjske soseske v ukrajinski prestolnici Kijev je bila ubita ruska novinarka preiskovalnega medija The Insider Oksana Baulina, so danes objavili na spletni strani tega medija.

Baulina je delala za protikorupcijsko fundacijo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, dokler je niso ruske oblasti lani razglasile za ekstremistično organizacijo.

To je novinarko spodbudilo, da je zapustila državo. Še naprej je poročala o korupciji v Rusiji za portal The Insider. Ko je Rusija pred mesecem dni napadla Ukrajino, je Baulina o razsežnostih in posledicah ruske invazije poročala iz Kijeva in Lvova na zahodu Ukrajine.

Vodja sindikata ukrajinskih novinarjev Sergej Tomilenko je v izjavi na Facebooku potrdil smrt Bauline in povedal, da je poročala o posledicah obstreljevanja, ko jo je zadel nov ogenj.

V napadu je bil poleg Bauline ubit še en civilist, dve osebi pa sta bili ranjeni.

20.12 WHO: Pri zagotavljanju nujne pomoči Ukrajini prihaja do težav

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) se sooča s finančnimi in varnostnimi ovirami pri zagotavljanju medicinske pomoči, ki jo potrebuje v vojni opustošena Ukrajina, je danes opozoril generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. Organizacija nima dostopa do številnih delov Ukrajine, ki nujno potrebujejo medicinske pripomočke, je dejal.

19.58 Članice EU potrdile dodatnih 500 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini

Svet Evropske unije, v katerem so države članice, je danes potrdil dodatnih 500 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini. Skupna vrednost evropske vojaške pomoči Kijevu tako znaša milijardo evrov.

Iz novega svežnja pomoči bodo financirali zagotavljanje neubojnih sredstev, kot so osebna zaščitna oprema, paketi prve pomoči in gorivo, pa tudi vojaške opreme ter platform, namenjenih dobavi orožja za obrambne namene, so sporočili iz Sveta EU.

19.35 Nemčija: Zahteva za plačilo ruskega plina v rubljih kršitev pogodbe

Če bo Rusija vztrajala, da morajo države EU ruski plin plačati v rubljih, bo to pomenilo kršitev pogodbe, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes dejal nemški gospodarski minister Robert Habeck. Avstrijski OMV je medtem napovedal, da bo plin še vedno plačeval v evrih.

Nemčija bo s svojimi evropskimi partnerji proučila zahtevo, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Habeck in izpostavil, da je zahteva znak, da ruski predsednik Vladimir Putin ni več stabilen partner.

Vedno več je pozivov, naj zahodni zavezniki sankcije proti Rusiji zaradi njenega vojaškega napada na Ukrajino zaostrijo z uvedbo embarga na uvoz energentov iz Rusije. Vendar Nemčija, ki je pred rusko agresijo v Ukrajini iz Rusije uvozila 55 odstotkov plina, ki ga potrebuje, temu ni bila naklonjena, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nemški kancler Olaf Scholz je danes v bundestagu dejal, da bo največje evropsko gospodarstvo pospešilo prizadevanja za končanje odvisnosti od ruske nafte, premoga in plina, a opozoril, da bi končanje uvoza z danes na jutri »potisnilo Nemčijo in celotno Evropo v recesijo, ogroženih bi bilo na stotine delovnih mest in celotne industrije bi bile na robu propada«, navaja AFP.

18.57 Evropski poslanci pred vrhom EU o vojni v Ukrajini in posledicah za Evropo

Ukrajinski narod se bori za svobodo in ne bomo ga zapustili, ker je to naša politična in moralna dolžnost, je danes v Evropskem parlamentu dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je napovedala pogovore z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom o dobavi utekočinjenega plina v EU.

Michel je dejal, da se Ukrajinci ne borijo samo zase, ampak branijo skupne vrednote in načela, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Dejal je še, da Ukrajina spada v evropsko družino, unija pa podpira njeno evropsko izbiro. »Njena pravica je, da odloči o svoji usodi,« je dodal in napovedal okrepitev prizadevanj za poglobitev partnerstva.

Napovedal je tudi mednarodno donatorsko konferenco za Ukrajino za pomoč pri njeni obnovi. Dejal je, da bodo tudi o tem govorili na četrtkovih vrhunskih srečanjih v Bruslju – poleg vrha EU bosta še vrh Nata in vrh skupine G7.

V Evropskem parlamentu je Michel opozoril še na »energetsko šibkost« unije ter njeno željo, da postane na tem področju bolj neodvisna. »Ukrepati moramo takoj, da okrepimo našo odpornost in neodvisnost, to bo v ospredju pogovorov na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta,« je dejal.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v zvezi s tem poslancem povedala, da bodo z ameriškim predsednikom Bidnom, ki prihaja v Bruselj, govorili o dobavah utekočinjenega plina iz ZDA, da bi zagotovili oskrbo Evrope s plinom v prihodnjih zimah. Po njenih besedah je cilj EU, da dobi zagotovila za dodatne količine plina v prihodnjih dveh zimah ob zmanjšanju dobav iz Rusije. Opozorila je še na to, da Rusija v Črnem morju blokira številne ladje z žitom. Ruskega predsednika Vladimirja Putina je pozvala, naj omogoči izplutje ladij.

16.41 Zelenski nagovoril francoski in japonski parlament

 Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes nagovoril francoski parlament in pri tem pozval francoska podjetja, naj prenehajo podpirati ruski »vojni stroj« in zapustijo Rusijo. Nagovoril je tudi japonski parlament in izpostavil pomen izvajanja večjega pritiska na Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Francoska podjetja morajo zapustiti ruski trg,« je dejal Zelenski v 15-minutnem video nagovoru. »Renault, Auchan, Leroy Merlin in drugi morajo prenehati sponzorirati ruski vojni stroj,« je dejal in dodal, da ruska vojska ne razlikuje med cilji in uničuje stanovanjska območja, bolnišnice, šole in univerze.

Renault, ki je v delni državni lasti, je prejšnji mesec po ruski invaziji ustavil proizvodnjo v svojih tovarnah v bližini Moskve, vendar naj bi jo po poročilih obnovil, poroča AFP. Pri tem dodaja, da veliki francoski trgovci, kot so Auchan, Leroy Merlin in športna skupina Decathlon, pri bojkotu Rusije niso sledili drugim vodilnim zahodnih blagovnim znamkam.

Zelenski je pred tem danes nagovoril tudi japonski parlament. V nagovoru je dejal, da Združeni narodi niso uspeli rešiti konflikta v njegovi državi in da so potrebne reforme, ter pozval k večjemu pritisku na Rusijo.

»Potrebujemo orodje za preventivno zagotavljanje globalne varnosti. Obstoječe mednarodne organizacije ne delujejo v ta namen, zato moramo razviti novo, preventivno orodje, ki lahko dejansko ustavi invazije,« je dodal Zelenski. V nagovoru je opozoril še na nevarnosti, ki jih njegovi državi predstavljajo ruski napadi na jedrske elektrarne in na območje Černobila.

16.12 Hrvaška javnost še vedno brez jasnih odgovorov o padlem letalniku

Na letalniku, ki je pred skoraj dvema tednoma strmoglavil v Zagrebu, preiskovalci niso našli sledov eksploziva, je v torek poročala hrvaška televizija Nova TV, ki se sklicuje na vir blizu preiskave. Hrvaški premier Andrej Plenković je danes zatrdil, da je bil letalnik oborožen, državno tožilstvo pa je sporočilo, da je še prezgodaj za zaključke.

Vzorce s prizorišča nesreče blizu zagrebškega jezera Jarun, kamor je padel letalnik, analizirajo v centru za kriminalistične preiskave Ivan Vučetić. Na delih, ki so jih analizirali, po poročanju Nove TV doslej niso našli sledov eksploziva. Na centru za kriminalistične preiskave uradno niso komentirali navedb Nove TV. So pa te trditve v popolnem nasprotju s trditvami hrvaške vlade.

Plenković je pri tem, da je letalnik nosil eksploziv, vztrajal tudi na današnji seji vlade. »Preiskava še poteka, pomembno je, da so vse preiskave, ki jih opravljajo strokovne službe, notranje ministrstvo in obrambno ministrstvo, celovite in natančne,« je dejal.

15.59 Belorusija izgnala večino ukrajinskih diplomatov

Ruska zaveznica Belorusija je danes sporočila, da bo izgnala večino ukrajinskih diplomatov, ki delajo v tej državi, in obtožila Kijev vmešavanja v njene notranje zadeve. V Minsku bodo še naprej delali le ukrajinski veleposlanik in štirje diplomati, medtem ko je tam trenutno zaposlenih več kot 20 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

15.31 Biden posvaril pred nevarnostjo uporabe kemičnega orožja v Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden je danes ob odhodu iz Bele hiše v Bruselj, kjer se bo konec tedna udeležil več vrhov o ukrajinski krizi in ukrepanju proti Rusiji, znova opozoril na »realno nevarnost«, da bo Rusija v Ukrajini uporabila kemično orožje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Mislim, da je to resnična grožnja,« je dejal Biden, ko so ga novinarji ob odhodu v Bruselj vprašali o nevarnosti uporabe kemičnega orožja v Ukrajini. Ameriški predsednik je že na poti v Evropo, kjer se bo v četrtek in petek v Bruslju udeležil vrhov Nata, EU in skupine G7, na katerih bo osrednja tema ukrepanje proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino. Biden bo v okviru obiska v Evropi obiskal tudi Poljsko, kamor se je zateklo največ beguncev iz Ukrajine.

14.53 Putin: Rusija bo za dobavo plina v Evropo sprejemala zgolj rublje

Rusija bo za dobavo plina nekaterim državam, med njimi so vse članice EU, sprejemala le plačila v rubljih, je danes napovedal ruski predsednik Vladimir Putin. Kot je dodal, bo Rusija prenehala sprejemati plačila v »kompromitiranih« valutah.

»Odločil sem se, da bom izvedel vrsto ukrepov za prenos plačila za dobavo plina neprijaznim državam v ruske rublje,« je dejal Putin in odredil, da je treba spremembe izvesti v roku enega tedna, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Pri tem je zagotovil, da bo Rusija še naprej dobavljala plin v količinah, določenih v že sklenjenih pogodbah.

Takoj po objavi Putinove napovedi se je rubelj v primerjavi z ameriškim dolarjem in evrom okrepil, je poročala AFP. Po zadnjih podatkih je bilo za en dolar treba odšteti 100,50 rublja, za en evro pa 110,27 rublja.

14.36 NATO: Rusija mora končati rožljanje z jedrskim orožjem

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je napovedal štiri nove zavezniške bojne skupine na vzhodu: na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Skupaj s tremi skupinami v baltskih državah in eno na Poljskem bo pokrito celotno vzhodno krilo Nata od Baltika do Črnega morja. Nova pomoč držav Nata Ukrajini bo po novem vključevala tudi zaščito pred radiološkim, kemičnim, biološkim jedrskim orožjem.

Države Nata skrbi tudi morebitna pomoč Kitajske Rusiji v napadu na Ukrajino. Stoltenberg pričakuje, da bodo voditelji zavezniških držav na jutrišnjem vrhu pozvali Kitajsko, naj se vzdrži podpore vojni Rusije proti Ukrajini. Kot stalna članica varnostnega sveta bi si po besedah Stoltenberga morala prizadevati za mir.

»Rusija mora končati rožljanje z jedrskim orožjem,« je Moskvo pozval Stoltenberg. Jedrsko retoriko Rusije je označil za nevarno in neodgovorno. Opozoril je, da je uporaba jedrskega orožja nesprejemljiva in bi spremenila naravo konflikta. »Rusija mora razumeti, da jedrske vojne ne bi smelo biti in da v njej nikoli ne more zmagati,« je povedal. 

Na vrhu Nata v Bruslju bodo jutri voditelji prejeli skupno deklaracijo. Zamisli, kot so območje prepovedi letenja na Ukrajino ali napotitev mirovne misije, nimajo zavezniške podpore. Voditelje bo nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

13.13  TotalEnergies: Zamenjava dobavitelja plina ni enostavna

TotalEnergies je v torek napovedal, da bo do konca leta prenehal odkupovati rusko nafto in naftno derivate. Gre za zadnjo v nizu multinacionalk, ki so po ruski invaziji na Ukrajino ustavile poslovanje v tej državi. A kot je opozoril izvršni direktor podjetja Patrick Pouyanné, ne morejo prekiniti tudi odkupa plina, saj bi to povzročilo delno zaprtje evropskega gospodarstva. V nasprotju z nafto, ki jo lahko dobavljajo od koderkoli, je zemeljski plin ponavadi po plinovodu dobavljen neposredno do posameznih držav oziroma kupcev. »Vem, kako zamenjati dobavitelja nafte, ne pa tudi, kako zamenjati dobavitelja plina,« je Pouyanné povedal za radio RTL. Kot pogovor še povzema francoska tiskovna agencija AFP, »plin ni na voljo povsod«, pri čemer je Pouyanné poudaril, da imajo podpisano 25-letno pogodbo, ki je ne morejo prekiniti.

13.05  Bruselj predlaga skupne nakupe plina po zgledu cepiv

Obvezne rezerve plina, omejitve veleprodajnih cen in skupni nakupi tega energenta je nekaj predlogov evropske komisije v povezavi z energetsko draginjo v EU. Po predlogu Bruslja bi države članice morale do 1. novembra vsaj 80-odstotno napolniti skladišča plina. Tako bi se ognili hujšim zapletom prihodnjo zimo. V prihodnjih letih bo delež moral znašati 90 odstotkov. Države brez skladišč, kot je Slovenija, bi si po predlogu morale zagotoviti v drugi državi EU skladišče za 15 odstotkov svoje letne porabe plina. Druga možnost je, da z eno ali več drugimi državami vzpostavijo mehanizem delitve bremen. Ena od rešitev je bila, da bi države na trgu kupovale elektriko in jo ponudile ranljivim strankam. Tudi veleprodajne cene bi lahko omejili. Po zgledu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19 bi se države EU lahko odločale tudi za skupne nakupe plina. V Bruslju predlagajo energetska partnerstva EU s tretjimi državami. O predlogih bo razpravljal vrh EU, ki se bo začel jutri.

13.00  Poljska je izgnala 45 ruskih diplomatov

Poljska je izgnala 45 ruskih diplomatov zaradi domnevnega vohunjenja. Kot je v Varšavi povedal notranji minister Mariusz Kaminski, so izgnali »45 vohunov, ki so se pretvarjali, da so diplomati«. Ruski veleposlanik na Poljskem Sergej Andrejev je na vprašanje novinarjev ob prihodu z zunanjega ministrstva v Varšavi izgon diplomatov potrdil in pojasnil, da morajo Poljsko zapustiti najkasneje v petih dneh. Dejal je še, da so obtožbe, da so diplomati na Poljskem izvajali aktivnosti, ki niso skladne z njihovim diplomatskih statusom, neutemeljene, in napovedal, da bo Moskva sprejela protiukrep. Poljska protiobveščevalna služba ABW je danes sporočila tudi, da so pridržali poljskega državljana, ki je osumljen vohunjenja za ruske tajne službe. Kot so pojasnili, je njegovo delovanje ogrožalo notranjo in zunanjo varnost Poljske.

11.55  Kitajska podprla članstvo Rusije v G20

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes po pričakovanjih prejel dragoceno podporo iz Pekinga, ki je jasno zavrnil predloge nekaterih članic, da bi Rusijo izključili iz skupine G20, poroča Reuters. Kitajska, ki doslej še ni obsodila ruske invazije na Ukrajino in kritizira zahodne sankcije proti svoji zaveznici, ji je danes znova stopila v bran in Rusijo označila za »pomembno članico G20«. G20 je skupina, ki mora najti odgovore na kritična vprašanja, kot je gospodarsko okrevanje po pandemiji covida-19, je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin. »Noben član nima pravice odstraniti druge države kot članice. G20 bi morala izvajati resnični multilateralizem, krepiti enotnost in sodelovanje,« je dejal na novinarskem brifingu. Indonezijsko zunanje ministrstvo ni želelo komentirati pozivov k izključitvi Rusije iz skupine G20. Kot smo poročali že zjutraj, je Poljska včeraj ameriškim uradnikom predlagala izključitev Rusije, na predlog pa naj bi prejela »pozitiven odgovor«.

11.48  Rusija meni, da bi morebitna mirovna misija v Ukrajini lahko vodila do spopada z Natom

Rusija je danes obsodila po njihovih besedah »nepremišljen« poljski predlog, po katerem bi v Ukrajino poslali mednarodne mirovnike, in opozorila, da bi to lahko vodilo do neposrednega spopada med ruskimi silami in silami Nata. Poljska je prejšnji petek sporočila, da bo na naslednjem vrhu Nata uradno predložila predlog za mirovno misijo v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na vprašanje o pobudi dejal: »To bi bila zelo nepremišljena in izjemno nevarna odločitev.« Novinarjem je na konferenčnem klicu dejal, da bi vsak možen stik med ruskimi in Natovimi silami »lahko imel jasne posledice, ki bi jih bilo težko popraviti«. Predlog je komentiral tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je dejal, da bi bila misija »neposreden spopad med ruskimi in Natovimi oboroženimi silami, ki se mu vsi ne le poskušajo izogniti, ampak so celo dejali, da se načeloma sploh ne bi smel zgoditi.«

11.40  Lavrov pravi, da ZDA ovirajo pogajanja z Ukrajino, ker si želijo še naprej Ukrajino zalagati z orožjem

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes očital ZDA, da poskušajo ovirati težka pogajanja z Ukrajino. »Pogovori so težki, ukrajinska stran stalno spreminja svoja stališča. Težko se je izogniti vtisu, da jih za roko vodijo ameriški kolegi,« je povedal. Prepričan je, da si Washington ne želi, da bi se pogajalski proces končal hitro, saj da računajo na nadaljnje zalaganje Ukrajine z orožjem. Pogajanja je komentiral tudi Zelenski v videu, ki ga je objavil zgodaj davi. »So zelo težka, na trenutke škandalozna, ampak napredujemo korak za korakom.« Pojasnil je, da se pogajalci slišijo vsak dan. Pri tem se je zahvalil mednarodni skupnosti za podporo, ki jo je izkazala Ukrajini, ter izrazil upanje, da bodo vrhovi G7, Nato in EU ta teden vodili v nadaljnjo podporo in sankcije proti Rusiji.

10.42  Draghi pozval Kitajsko, naj ne podpira Rusije pri invaziji na Ukrajino

Italijanski premier Mario Draghi je danes, kot poroča Reuters, pozval Kitajsko, naj ne podpira Rusije pri invaziji na Ukrajino in naj se osredotoči na prizadevanja za vzpostavitev miru. Draghi je v italijanskem parlamentu dejal tudi, da se zdi, da ruski predsednik Vladimir Putin ni zainteresiran za dogovor o premirju. »Pričakujemo, da se bo Peking izognil dejanjem, ki bi podpirale Moskvo, ter da bo aktivno sodeloval pri mirovnih prizadevanjih.« Po Draghijevem mnenju se sicer zdi, da je Putin mesec dni po vojni še bolj osredotočen na to, da si zagotovi še več ukrajinskega ozemlja. Draghi je spomnil še na to, da mora Evropa povečati proizvodnjo računalniških čipov, saj da je pomanjkanje polprevodnikov, ki so bistveni za številne strateške industrije, kot so promet, industrijski stroji, obramba, še posebej škodljivo. Rusija je namreč v zadnjih letih bistveno povečala svoje proizvodne zmogljivosti polprevodnikov in druge računalniške opreme.

10.36  Scholz: Ruska ofenziva v Ukrajini zastala, najhujše posledice za Rusijo šele prihajajo

»Ofenziva (ruskega predsednik Vladimirja) Putina je zastala, kljub vsemu uničenju, ki ga povzroča dan za dnem,«, je danes v bundestagu ocenil nemški kancler Olaf Scholz. Zagotovil je še, da lahko Kijev računa na podporo Nemčije, čeprav se zveza Nato ne namerava vmešati v vojno, poročajo tuje tiskovne agencije. Scholz je pozval k takojšnjemu končanju vojne. »Orožje mora utihniti, in to takoj,« je poudaril. Prepričan je, da bi moral Putin slišati resnico, ne le da vojna uničuje Ukrajino, ampak tudi prihodnost Rusije. Tako so po njegovem mnenju sankcije Zahoda učinkovite in bodo rusko gospodarstvo še dodatno prizadele. »Ampak to je šele začetek, veliko najhujših posledic bo vidnih v prihodnjih tednih,« je dejal in pojasnil, da pripravljajo nove sankcije. Die Zeit poroča, da je Scholz v neposrednem pogovoru s Putinom tega pozval, naj ne uporablja biološkega ali kemičnega orožja, poroča Reuters. »To bi bilo nesprejemljivo in neoprostljivo,« je Scholz povedal za Die Zeit.

9.30  Ruski predsednik Vladimir Putin se namerava udeležiti letošnjega vrha G20 v Indoneziji

Ruska veleposlanica v Indoneziji Ljudmila Vorobieva je dejala, da se ruski predsednik Vladimir Putin namerava udeležiti zasedanja G20, ki bo letos potekalo v Indoneziji. S tem je zavrnila namige nekaterih članic G20, da bi Rusijo lahko izključili iz skupine. Ruska veleposlanica v Indoneziji , ki trenutno predseduje G20, je dejala, da namerava Putin novembra odpotovati na indonezijski letoviški otok Bali na vrh G20. Njegova udeležba pa da bo sicer odvisna od marsičesa, vključno z epidemiološko situacijo, ki se sicer izboljšuje. Na vprašanje o tem, da bi bila Rusija lahko izključena iz skupine G20, je dejala, da je to forum za razpravo o gospodarskih vprašanjih, in ne o krizi v Ukrajini. »Izgon Rusije iz foruma ne bo pomagal rešiti gospodarskih problemov, nasprotno, brez Rusije jih bo še težje rešiti,« je dejala po poročanju Reutersa in pozvala Indonezijo, naj ne kloni pod pritiski Zahoda.

7.30  Pentagon kritičen do »možnosti uporabe jedrskega orožja«

Pentagon je obsodil izjave tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova, ki v torek ni želel zavrniti možnosti uporabe jedrskega orožja v vojni v Ukrajini. Gre za nevarne izjave, je ocenil tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. Peskov je v torek v pogovoru za CNN glede uporabe jedrskega orožja dejal, da ga Moskva ne bo uporabila, razen v primeru »eksistencialne grožnje Rusiji«. Po Kirbyjevih besedah to ni način ravnanja odgovorne jedrske sile in dodal, da trenutno niso opazili ničesar, kar bi vodilo v spremembo ameriške odvračalne strategije. Ruski predsednik Vladimir Putin je 27. februarja dvignil pripravljenost ruskih sil za odvračanje, ki vključujejo tudi enote z jedrskim orožjem. Zahod sicer od takrat ni videl nobenih znakov, da bi Rusija mobilizirala svoje jedrske sile.

7.20  V Mariupolju ostaja ujetih 100.000 ljudi

V obleganem mestu Mariupolj na jugu Ukrajine, ki je tarča intenzivnega obstreljevanja ruske vojske, ostaja ujetih okoli 100.000 ljudi, je v nagovoru ponoči sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. »Danes je v mestu približno 100.000 ljudi. V nehumanih pogojih. V popolni blokadi. Brez hrane, vode, zdravil. Pod nenehnim obstreljevanjem, pod nenehnim bombardiranjem,« je v nagovoru na facebooku, ki ga povzema britanski BBC, dejal Zelenski.

Samo v zadnjih 24 urah je po njegovih besedah mesto zapustilo več kot 7000 ljudi. Humanitarne razmere v mestu se poleg tega slabšajo, poskuse reševanja civilistov prek koridorjev pa po njegovih besedah ovira ruska stran. Zelenski je navedel  primer ene od skupin, ki da so jo med potovanjem po dogovorjenem humanitarnem koridorju zajeli Rusi. Znova je pozval Rusijo, naj omogoči varne humanitarne koridorje. Mariupolj je ključna tarča v vojni ruskega predsednika Vladimirja Putina proti Ukrajini, saj bi z zavzetjem mesta zagotovil most med ruskimi silami na Krimu in ozemljem pod ruskim nadzorom na severu in vzhodu. Po navedbah ameriškega Pentagona Rusija zdaj mesto napada z artilerijo, raketami dolgega dosega in z ladij v bližnjem Azovskem morju. Lokalne ukrajinske sile poročajo tudi o silovitih spopadih z rusko pehoto, ki da napada mesto, potem ko je to zavrnilo poziv k predaji, poroča AFP.

7.00  Biden danes potuje v Evropo s predlogom o novih sankcijah

Ameriški predsednik Joe Biden bo danes odpotoval v Evropo, kjer se bo v četrtek in petek v Bruslju udeležil vrhov Nata, EU in skupine G7, na katerih bo osrednja tema ukrepanje proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino. Biden bo v okviru obiska v Evropi obiskal tudi Poljsko, kamor se je zateklo največ beguncev iz Ukrajine. Kot poroča Reuters, ima Biden s seboj načrte za dodatne sankcije proti Moskvi, ki naj bi po navedbah virov vključevale člane ruskega parlamenta. Sankcije naj bi bile predvidoma objavljene v četrtek, Wall Street Journal dodaja, da bi sankcije lahko doletele 300 članov ruske dume.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa bo danes prek videopovezave nagovoril francosko narodno skupščino in japonski parlament. Na podoben način je v zadnjih dneh že nagovoril parlamente drugih držav, med njimi nemški bundestag in ameriški kongres, pa tudi evropski parlament.

V Bruslju je bil med tem včeraj zvečer protest, na katerem so člani aktivistične organizacije Avaaz, demonstranti in ukrajinski aktivisti iz sveč oblikovali znak miru ter pozvali voditelje EU, naj uvedejo popolno prepoved ruskega goriva.

6.30  Razmislek o tem, da bi Rusijo izključili iz G20

ZDA in druge zahodne države razmišljajo o možni izključitvi Rusije iz skupine G20, poroča Reuters. Kot navajajo, je Poljska v torek ameriškim uradnikom predlagala, naj iz skupine izločijo Rusijo, na kar je prejela »pozitiven odgovor«. G20 je združenje največjih svetovnih gospodarstev, katerega cilj je usklajevanje ukrepov pri vprašanjih, ki vplivajo na razvoj svetovnega gospodarstva, vključno s podnebnimi spremembami. Takšen pritisk bi prispeval k obstoječim gospodarskim sankcijam proti Rusiji, a obstaja velika verjetnost, da bi na morebitno izključitev vložile veto druge ključne države G20, vključno s Kitajsko, Indijo in Savdsko Arabijo. Zaradi tega bi zahodni zavezniki G7 lahko bojkotirali srečanja G20. Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je morebitno izključitev Rusije komentiral z besedami: »Verjamemo, da v mednarodnih institucijah in mednarodni skupnosti za Rusijo ne more biti tako kot sicer.« Rusija je bila tudi nekoč del skupine G8, a so jo izključili po letu 2014, ko je zasedla  Krim.

6.12  Rusi uničili černobilski laboratorij 

Ruske čete, ki so že v prvih dneh vojne zasedle jedrsko elektrarno v Černobilu, so »oplenile in uničile« laboratorij, navedbe ukrajinskih uradnikov povzema BBC. Rusi so menda tako poškodovali osrednji analitični laboratorij, ki je predelal veliko radioaktivnih odpadkov. Državna agencija za jedrsko varnost je v objavi na facebooku zapisala, da je imel laboratorij »visoko aktivne vzorce in vzorce radionuklidov, ki so zdaj v rokah sovražnika«. Laboratorij, katerega postavitev je stala približno šest milijonov evrov, je vseboval tudi »dragoceno analitično opremo«, ki ni bila na voljo drugje v Evropi, so sporočili iz agencije. V začetku tega tedna je ukrajinski parlament poročal, da so v bližini elektrarne izbruhnili gozdni požari, ki so bili vidni tudi na satelitskih posnetkih.