Popis prebivalstva 2021: Nihče ne bo potrkal na vaša vrata

Ko pomislimo na popis prebivalstva, se spomnimo na anketarje, ki smo jih skupaj z neštetimi vprašanji sprejeli v svoj dom. A nič ni več tako, kot je bilo, tudi najobsežnejša statistična akcija preteklih desetletij, ki je veljala za »blagovno znamko« statističnega urada, ne. Popisov namreč od 2011 ne delajo več z neposrednim zbiranjem podatkov na terenu, ampak s povezovanjem registrov in baz. Večino podatkov zdaj objavljajo letno, podatke o družinah, gospodinjstvih in stanovanjih pa trikrat v desetletnem obdobju. Osnovne koordinate letošnjega popisa, ki je že 19. popis prebivalstva na Slovenskem, in četrti, ki bo izpeljan registrsko, predvsem pa, kaj se pričakuje od njega, so razložili na oddelku za demografske statistike in življenjsko raven Statističnega urad RS (Surs).

Razlika med klasičnim in registrskim popisom prebivalstva je v zajemu podatkov.
Pri klasičnem, terenskem popisu, se podatki zbirajo na terenu, pri registrskem pa se povežejo podatki, ki so že zbrani v različnih registrih in bazah. Registrski popis je torej način priprave celovitih podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, ne da bi bilo za to potrebno dodatno zbiranje podatkov na terenu. Je postopek, pri katerem že obstoječe podatke iz različnih registrov in baz med seboj povežejo in statistično obdelajo.



Registrski način pomeni za državo predvsem velik prihranek denarja in časa. A ne samo to.
Na Sursu ocenjujejo, da bi v letu 2021 potrebovali skoraj 20 milijonov evrov, če bi podatke zbirali klasično. Registrski popis zahteva namreč bistveno manj izvajalcev; namesto 10.000, kolikor jih je sodelovalo v letu 2002, zdaj to delo opravi manj kot deset zaposlenih na statističnem uradu. Tak popis se izvaja v strogo varovanem okolju, poteka na metodološko enoten in nadzorovan način. V vseh fazah dela je celoten proces bolj nadzorovan, ker poteka iz enotne točke. Za obdelavo podatkov se porabi bistveno manj časa, razbremeni se tudi prebivalce. Tak popis se lahko izvaja pogosteje kot samo na vsakih deset let, kar je v današnji, spreminjajoči se družbi, tudi pomembno, pravijo statistiki.



Registrski popis ima lahko več težav ...
Za nekatere vsebine podatki ne obstajajo ali pa se je vsebina spremenila, saj so registri prilagojeni administrativnim, in ne statističnim potrebam. Nekateri viri so na razpolago kar nekaj časa po referenčnem datumu popisa, to pa pomeni, da podatke objavljajo postopoma. Tako bodo prve podatke o številu prebivalcev, starosti, spolu in po teritoriju objavili že aprila 2021, podatke o družinah in gospodinjstvih novembra, o socioekonomskih značilnostih prebivalcev decembra, podatke o stanovanjih pa v prvi polovici leta 2022.

Zakladnico podatkov uporabljajo študentje, raziskovalci, strokovnjaki različnih področij ...
Statistične podatke uporabljajo številne institucije za izvajanje različnih politik in načrtovanj, pa tudi najširša javnost: od dijakov do novinarjev, študentov, raziskovalcev in drugih. Pri svojem delu jih koristijo načrtovalci, na primer oskrbe z energijo, vodo, telekomunikacijami, za načrtovanje vrtcev, izobraževalnih ustanov in programov ter zdravstvenih in drugih storitev. Podatki s področja stanovanj koristijo analitikom in načrtovalcem na področju porabe energije, potresne varnosti, stanovanjske oskrbe prebivalstva in podobno. Potrebujejo jih tudi različni gospodarski subjekti in vlagatelji pri načrtovanju svojih gospodarskih in komercialnih aktivnosti ter pri odločitvah za nova vlaganja.

Popisi so imeli v preteklosti večji pomen, kot ga imajo danes.
Včasih je bilo treba na podatek o tem, kako smo izobraženi, čakati deset let, od 2011 dalje ta podatek objavljajo letno. Podatki, ki so se v preteklosti zbirali samo s terenskimi popisi, so z vzpostavitvijo registrske izvedbe popisa zdaj na voljo vsako leto. Tak primer je podatek o doseženi izobrazbi prebivalcev.

Podatkov o veroizpovedi, ki so bili nekoč jabolko spora, ni na voljo.
Registrski način izvedbe popisa pomeni, da vse podatke črpajo iz številnih baz in registrov, ki obstajajo v državi in katerih upravljalec je statistični urad ali druge inštitucije. Podatek o veroizpovedi za celotno prebivalstvo ni na voljo v nobenem administrativnem viru. Veroizpoved je ena od vsebin, ki se je zbirala v zadnjih dveh terenskih popisih (1991, 2002), pred tem pa nazadnje leta 1953.



Pri zadnjih popisih so opozarjali na slabe evidence in podatke o nepremičninah, a te se zdaj izboljšujejo.
Šibka točka ostajajo podatki o tem, ali je določeno stanovanje, ki je v lasti fizične osebe, oddano v najem. Izboljšala se je prijava prebivališča na številko stanovanja, ki je nujno potrebna v dvo- ali več stanovanjskih stavbah. Povečujejo pa se problemi s fiktivnimi prijavami prebivališč, ki povzročajo anomalije pri izračunih gostote bivanja v stanovanjih. Surs to rešuje s pomočjo različnih statističnih metod; poslužuje se, denimo, dodatnih podatkov, kot so lastništvo stanovanj, pripadnost istemu gospodinjstvu, sorodstvena razmerja, velikost stanovanj in podobno.

Pandemija na eni strani otežuje zbiranje, po drugi pa so potrebe po podatkih prav v tem času narasle.
V letu 2020 so se statistični uradi po vsem svetu spopadali s podobno težavo; kako torej zagotoviti pravočasne in hkrati dovolj kakovostne podatke, ki bi odražali vpliv epidemije koronavirusa na družbo. Na eni strani so potrebe po teh podatkih zelo narasle, na drugi strani pa so se pojavile tudi nove težave, saj je bilo zaradi občasnega zaprtja določenih dejavnosti podatke zelo težko zbrati. Na Sursu so večino uspeli objaviti v napovedanem roku, nekaj pa s krajšim časovnim zamikom. Na razmere v 2020 so se odzvali tudi s tem, da so določene podatke objavljali bolj pogosto in bolj podrobno. Tak primer so podatki o številu umrlih. Veliko držav, vključno s Slovenijo in tudi Eurostat, je izdelalo posebna tematska področja in prikaze za spremljanje vsebin, povezanih s covidom-19.