Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Ruski napad na Odeso v bližini konvoja z grškim premierjem

Ruske sile so nadzor nad največjo evropsko nuklearko prevzele marca 2022.
V Odesi na jugu Ukrajine sta bila ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in grški premier Kiriakos Micotakis. FOTO: Ukrainian Presidential Press Ser Via Reuters
V Odesi na jugu Ukrajine sta bila ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in grški premier Kiriakos Micotakis. FOTO: Ukrainian Presidential Press Ser Via Reuters
STA
6. 3. 2024 | 15:05
6. 3. 2024 | 21:03
4:33

V Odesi na jugu Ukrajine so danes v bližini konvoja vozil, v katerih sta bila ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in grški premier Kiriakos Micotakis, odjeknile eksplozije, sta sporočila voditelja. Po navedbah grških medijev, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije, so ruske sile med obiskom predsednika grške vlade mesto napadle z droni.

Ukrajinska mornarica za francosko tiskovno agencijo AFP povedala, da je bilo v napadu ubitih pet ljudi, več pa ranjenih. V Moskvi so medtem potrdili, da so ruske sile izvedle napad. Kot je sporočilo tamkajšnje obrambno ministrstvo, so pri tem zadeli hangar v odeškem pristanišču, ki naj bi ga uporabljale ukrajinske sile, navaja AFP.

»Slišali smo zvok siren in eksplozije, ki so odjeknile v naši bližini. Nismo imeli časa, da bi prišli v zaklonišče,« je na novinarski konferenci povedal Micotakis in izkušnjo označil za »zelo intenzivno«. »Res je drugače brati o vojni v časopisih kot slišati jo na lastna ušesa, videti na lastne oči,« je dodal. Po navedbah grških medijev so sicer eksplozije odjeknile okoli 150 metrov od konvoja vozil, v katerem sta bila voditelja.

Grška zasebna televizija SKAI je poročala, da so ruske sile Odeso med obiskom grškega premierja napadle z droni, medtem ko javna radiotelevizija ERT navaja, da se je zgodil napad z balistično raketo. Napad sta na omrežju X obsodila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. 

Svarila pred zagonom nuklearke

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes na obisku v Rusiji posvaril pred ponovnim zagonom jedrske elektrarne v Zaporožju na jugu Ukrajine, ki jo zasedajo ruske sile.Sestal se je tudi s predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta med drugim razpravljala o izzivih neširjenja jedrskega orožja. Zaradi nenehnih napadov nuklearka ne deluje že od leta 2022.

Zaporožje FOTO: Stringer/Reuters
Zaporožje FOTO: Stringer/Reuters

Vsakršen ponovni zagon jedrske elektrarne, največje v Evropi, bi terjal tehten premislek, je v pogovorih ruskim sogovornikom danes dejal Grossi. »Gre za dejavno bojno območje, tega ne gre pozabiti. Poleg tega ta elektrarna že dlje časa ne obratuje,« je opozoril.

Ni izključil možnosti, da bi nekoč v prihodnosti elektrarno znova priključili na omrežje, a bi to po njegovih besedah zahtevalo številne ukrepe in ocene, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vodja ruske jedrske agencije Rosatom Aleksej Likačev je ruskim tiskovnim agencijam dejal, da se je z Grossijem pogovarjal o ukrepih, s katerimi bi zagotovili varnost nuklearke ne le v času mirovanja, temveč tudi v aktivni fazi.

Grossi je danes na obisku v Rusiji, s katero je po njegovi oceni pomembno nadaljevati dialog. Sestal naj bi se tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim se je srečal že leta 2022. Tudi njega naj bi opozoril na občutljive razmere v Zaporožju, spregovorila pa sta tudi o »globalnih izzivih neširjenja jedrskega orožja«, je prvi mož IAEA zapisal na omrežju X.

Podrobnosti srečanja sicer nista podala niti Grossi niti Kremelj, je pa vodja IAEA govoril o »pomembni izmenjavi mnenj« z ruskim predsednikom.

Ruske sile so nadzor nad tamkajšnjo nuklearko prevzele že marca 2022. Odtlej je bila tarča več napadov, večkrat je tudi ostala brez elektrike in bila odvisna od zasilnih generatorjev. Potrebno je nenehno vzdrževanje, s katerim preprečujejo pregretje.

Grossi kot največji z varnostjo povezani skrbi navaja fizično celovitost elektrarne in morebitno prekinitev zunanjega napajanja, zaradi česar bi bilo lahko ogroženo ustrezno ohlajanje, še piše AFP.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine