Pompeo: Kitajska si prireja Hongkong po svoji podobi

Državni sekretar ZDA Mike Pompeo je v sredo sporočil, da je ameriška vlada sklenila, da Hongkong nima več avtonomije, ki je bila določena po sporazumu o vrnitvi britanske kolonije Kitajski, zaradi česar ne uživa več posebne obravnave po ameriški zakonodaji. Predstavniški dom kongresa je medtem potrdil sankcije proti Kitajski.

Sprememba posebnega statusa Hongkonga bo prizadela trgovinske odnose z ZDA in običajne prebivalce Hongkonga, ki bodo želeli potovati v ZDA. Ameriški ukrep lahko ogrozi status mesta kot finančnega sedeža oziroma enega od finančnih centrov celotne Azije, prek katerega uspešno posluje s tujimi državami in podjetji tudi Peking.

»ZDA so nekoč upale, da bo svoboden in cvetoč Hongkong predstavljal model za avtoritativno Kitajsko. Zdaj je jasno, da si Kitajska prireja Hongkong po svoji podobi. Nobena razumna oseba ne more trditi, da Hongkong danes uživa visoko stopnjo avtonomije. ZDA stojijo ob strani prebivalcem Hongkonga,« je še dejal Pompeo. Kitajska naj bi danes potrdila nov varnostni zakon, ki bi kitajskim varnostnim silam dovolil zatiranje protestov v Hongkongu. Kritiki so prepričani, da bodo zakon zlorabili za zatiranje avtonomije in svobode v mestu. Zaradi tega so v Hongkongu že izbruhnili novi protesti z več sto aretacijami.

ZDA so v času prejšnjih protestov v Hongkongu lani sprejele zakon, po katerem mora državni sekretar poročati, ali ima Hongkong še vedno visoko stopnjo avtonomije, da lahko zaradi tega ohrani poseben status v odnosih z ZDA. Pompeo je zdaj poročal, da je nima več.



Pompeov ukrep še bolj zaostruje odnose med ZDA in Kitajsko, ki so padli na dno tudi zaradi pandemije covida-19. Predsednik ZDA Donald Trump je uvodoma hvalil kitajski odgovor na izbruh epidemije, preden je ta postala pandemija in je prišla tudi v ZDA. Zdaj skupaj s Pompeom krivi Kitajsko za okužbe in smrti v ZDA ter po svetu. ZDA in Kitajska sta šele januarja sklenili premirje v trgovinski vojni, ki jo je začel Trump z uvajanjem dodatnih carin na kitajski uvoz. Trgovina med ZDA in Hongkongom je ocenjena na letno vrednost 67 milijard dolarjev in Trumpova vlada lahko v prihodnje uvede višje carine tudi za uvoz iz Hongkonga.

Predstavniški dom kongresa je kmalu za Pompeevim sporočilom s 413 glasovi proti enemu potrdil predlog zakona za uvedbo sankcij proti kitajskim državnim uradnikom, ki so vpleteni v kršenje človekovih pravic v provinci Xinjiang proti Ujgurom. Senat je podoben predlog že potrdil, zdaj pa ga mora podpisati še Trump, ki se še ni odločil.

Strankarskih prepirov tokrat v predstavniškem domu ni bilo, čeprav je bil predlog prvič doslej potrjen z glasovanjem prek pooblaščencev. Demokratska večina je zaradi pandemije covida-19 spremenila pravila in dovolila, da lahko določen kongresnik, ki je v Washingtonu, glasuje tudi v imenu številnih drugih kolegov, ki lahko ostanejo na varnem doma. Republikanska manjšina je zaradi spremembe pravila vložila tožbo.

Kitajski kongres potrdil zakon o nacionalni varnosti v Hongkongu

Kitajski ljudski kongres je danes potrdil predlog zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, v skladu s katerim bo na območju kaznivo spodkopavati oblast Pekinga. Prebivalci Hongkonga se bojijo nadaljnjega poseganja v svojo avtonomijo in konca svojih pravic in svoboščin. Peking želi z zakonom vzpostaviti in izboljšati pravne sisteme in mehanizme za zaščito nacionalne varnosti v Hongkongu. Zakon med drugim prepoveduje izdajstvo, prevrat, odcepitev, tuje vmešavanje in upor. Podrobnosti glede tega, katera ravnanja bodo v skladu z novim zakonom kazniva, še niso povsem jasne. Se pa glede na besedilo izrisuje možnost, da bi Kitajska v Hongkongu poleg njegovih lastnih vzpostavila urade lastnih organov pregona.

Oblasti Hongkonga vztrajajo, da je zakon nujen za boj proti vse bolj prisotnemu nasilju in »terorizmu« in da se prebivalcem območja ni treba bati. Kot je nedavno poudarila hongkonška voditeljica Carrie Lam, zakon ne bo zmanjšal svoboščin in bo prizadel le »peščico kršiteljev zakona«. Kritiki se po drugi strani bojijo, da bi bili lahko prebivalci Hongkonga v skladu z zakonom tarča pregona - tudi retroaktivno - zaradi kritik bodisi hongkonškega bodisi kitajskega vodstva, sodelovanja na protestih ali uveljavljanja svojih pravic v skladu z lokalnimi zakoni.

Kitajska se je odločila zakon uveljaviti po več mesecih množičnih in občasno tudi nasilnih prodemokratičnih protestov, ki so v nekdanji britanski koloniji potekali lani. Predlog zakona je sprožil nov val protestov, na katerih so tudi v sredo izbruhnili spopadi. Aretiranih je bilo več sto ljudi. Varnost je na ulicah Hongkonga močno poostrena tudi danes, ko zakonodajni svet Hongkonga nadaljuje razpravo o drugem predlogu zakona, ki predvideva kazni v primeru razžalitve kitajske himne. Tudi proti temu zakonu zadnje dni potekajo protesti.



Kitajski ljudski kongres je zakon o nacionalni varnosti potrdil na zadnji dan letnega zasedanja. Zanj je glasovalo 2878 delegatov, eden je bil proti, šest pa se jih je vzdržalo. Predlog se sedaj seli v stalni komite komunistične partije, ki naj bi zasedal junija, in bi lahko postal dokončno uzakonjen še pred septembrom.

Načrti so bili deležni kritik tujih vlad, vlagateljev in hongkonških protestnikov, ki menijo, da Kitajska odpravlja svoboščine, obljubljene mestu ob njegovi predaji Kitajski iz rok Velike Britanije leta 1997. Ta predaja je potekala na podlagi svojstvenega dogovora, ki s t. i. temeljnim zakonom prinaša ustavo Hongkonga in uveljavlja načelo »ena država, dva sistema«. S tem naj bi bile na območju zaščitene določene svoboščine, kot so svoboda zbiranja in govora, neodvisno sodstvo in nekatere demokratične pravice, ki jih drugi deli celinske Kitajske ne poznajo.

Prav v skladu s tem dogovorom naj bi Hongkong tudi uveljavil lasten zakon o nacionalni varnosti. A zaradi nepriljubljenosti do tega ni nikoli prišlo - vlada je poskušala leta 2003, a je pod pritiskom protestov popustila. Lani so nato protesti proti zakonu o izročanju prerasli v nasilje in se razvili v širše gibanje proti Kitajski in za več demokracije.