Poljska kazen: izgon iz Evrope

Varšava je iz schengenske cone »izgnala« ukrajinsko aktivistko, ki je skupaj s svojim poljskim soprogom sodelovala pri protestih proti sedanjim poljskim oblastem.

Ko je pred dobrim tednom 33-letna direktorica varšavskega mnenjskega središča Open Dialog Foundation Ljudmila Kozlovska priletela s kratkega obiska v svoji nekdanji domovini Ukrajini, jo je na letališču v Bruslju, kjer deluje ena od pisarn njenega središča, pričakalo neprijetno presenečenje. Niso ji dovolili vstopa v državo oziroma EU, jo čez noč zadržali, zjutraj pa posadili na prvo letalo za Kijev. Povedali so ji, da so jo oblasti Republike Poljske, kjer živi že desetletje, vnesle v seznam ljudi, ki niso zaželeni v državah schengenskega območja.

Kozlovska je prepričana, da se je znašla na seznamu zato, ker je s svojim leto mlajšim možem in poljskim opozicijskim aktivistom Bartoszem Kramerkom podpirala proteste proti sedanjim poljskim oblastem. »Ne vem, kaj sem narobe naredila. Nisem si mislila, da bo Poljska to naredila. A nekako smo to pričakovali,« je povedala, ko se je vrnila v Kijev. Tujim novinarjem je pojasnila, da so se težave njene organizacije začele, ko je oblast na Poljskem prevzela stranka Zakon in pravičnost. »Bili smo pod velikim pritiskom. Zunanje ministrstvo je hotelo zamenjati vodstvo naše organizacije in me izločiti. Ni jim uspelo, zato so se odločili, da me fizično odstranijo iz EU,« je dodala Kozlovska, ki zdaj ne sme več živeti skupaj s svojim možem.
 

Kazen za manifest

Zakonca sta prepričana, da je bil ta ukrep poljskih oblasti kazen za odprti manifest, ki ga je Kramerk objavil lani, v njem pa pozval k civilni nepokorščini proti oblastem. »Zgolj protesti in pozivi niso dovolj; takoj se je treba zateči k odločnim akcijam, ki temeljijo na metodah civilne nepokorščine. Nihče noče majdana ali prelivanja krvi na Poljskem, toda naraščajoča napetost nas sili, da moramo pričakovati tudi vsak neverjeten scenarij in se nanj pripraviti,« je zapisal mož iz schengena izgnane Ukrajinke. Na poljskem zunanjem ministrstvu so obtožbe, da so Kozlovski preprečili vstop v schengensko cono zaradi protivladnih dejavnosti nje in njenega moža, razglasili za »nadvse pretirane«. »Gospod Kramek javno objavlja protivladna besedila in pogosto sodeluje na protivladnih manifestacijah in protestih. Poljska je demokratična država, kjer je polna svoboda izražanja mnenj in političnih stališč,« je izjavil tiskovni predstavnik ministrstva Artur Lompart.
 

Absurdne klevete

Njegov kolega Stanisław Żaryn, ki ljudstvu predstavlja delovanje vodje notranje varnostne službe, pa je pojasnil, da so Kozlovski zavrnili prošnjo za dolgotrajno bivanje v EU zaradi »resnih pomislekov«, ki jih ima njegova služba glede financiranja delovanja organizacije Open Dialog Foundation. Dodal je, da zaradi zakonskih omejitev in potekajoče davčne preiskave ne sme razkriti podrobnosti, a da preiskava utegne pripeljati tudi do drugih pravnih posledic. Kar niso storili predstavniki oblasti, je naredila provladna sedma sila, ki je začela že lani razgaljati »dejstva«, da središče, ki ga vodi Kozlovska, financirajo ruska podjetja.

Prejšnji teden pa so v poljski javnosti začele krožiti informacije dvomljivega moldavskega izvora, da je Kozlovska sodelovala z ruskimi »službami« in jim pomagala v »hibridni vojni proti Evropi«, njena organizacija pa da je v evropskih ustanovah »agresivno lobirala proti glavnim ruskim sovražnikom v vzhodni Evropi, na Poljskem in v Ukrajini«. Kozlovska je vse te obtožbe označila za organizirano propagandno vojno, v kateri njeni nasprotniki uporabljajo nadvse absurdne klevete. Njena organizacija prav nasprotno aktivno nasprotuje ruski politiki zlasti do Ukrajine in njene nekdanje domače krimske regije, ki si jo je Rusija pred štirimi leti prisvojila.

»Primer Kozlovske je večji od Poljske. Potencialno zadeva vsakega tujca, ki živi v EU. Če se zameriš čedalje več neliberalnim vladam v Uniji, te lahko v hipu deportirajo,« je v komentarju za Washington Post zapisal soustanovitelj ukrajinske televizije Hromadske Maksim Eristavi. Po njegovih besedah je to madež za celotni pravosodni sistem EU, iz katere lahko na ta način izženejo vsakega za lokalne oblasti nezaželenega tujca. »Schengenski informacijski sistem pač ni bil narejen tako, da bi preprečil notranje zlorabe samih članic EU,« je ugotovil Eristavi.