
Neomejen dostop | že od 14,99€
Če se bo danes na zasedanju notranjih ministrov v Luxembourgu pokadil bel dim, bo Evropska unija dosegla preboj pri enem od politično najtežjih vprašanj, reformi azilnega sistema, ki se je zlomil po izbruhu begunske krize jeseni leta 2015. Zaradi krepitve migracijskih tokov in povišanje števila prošenj za azil v zadnjem obdobju je tema politično še bolj kočljiva.
Prvi kočljivi del ureja azilne postopke, začenši s prvim preverjanjem na meji. Po novem bi lahko bili prosilci, ki očitno ne izpolnjujejo pogojev za azil, obravnavani in zavrnjeni po hitrem postopku v centrih na zunanji meji. Pred današnjim zasedanjem velja, da države sprejemajo solidarnost, vendar soglasja o obveznem premeščanju (relokaciji) prosilcev iz vstopnih držav, kot je Italija, ni.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji