»Poletni tabori« razžirajo desnico

New York – Ponedeljkova ­tiskovna konferenca v Beli hiši je najprej imela uro zamude, nato dve, tri, zdelo se je, da nihče noče pred kamerami braniti­ sporne odločitve vlade o ločevanju družin nedokumentiranih priseljencev in zapiranju otrok v zbirne centre.

Šele po štirih urah so postavili pred kamere ministrico za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen, ki so jo na vrat na nos pripeljali s konference ameriških šerifov v New Orleansu. Pod valom novinarskih vprašanj je vztrajala pri trditvi, da vlada nima politike ločevanja otrok od družin, kaj šele, da bi jo uporabljala kot način zastraševanja nedokumentiranih priseljencev, da ne bi prišli v ZDA. Toda maja je dejala, da politika »ničelne tolerance«, ki jo je aprila uvedel minister za pravosodje Jeff Sessions,­ praktično pomeni zapiranje staršev, obtoženih kriminalnega dejanja, v zvezne zapore, otroke pa pošljejo v zbirne centre.­ Voditeljica Laura Ingraham s konservativne televizije Fox News je to označila za »poletne tabore«, po njenih besedah pa Američani hkrati plačujejo visok račun »za počasno invazijo na Združene ­države«.

Nekaj ur pred nastopom Kirstjen Nielsen, ki je postala obraz politične krize, je spletni časnik ProPublica objavil posnetek iz enega izmed teh »poletnih taborov«, na katerem otroci jočejo ter kličejo mame in očete. Po besedah Filippa Grandija, visokega komisarja Združenih narodov za begunce, je »ločevanje otrok od staršev absolutno napačno v vseh okoliščinah, zlasti pa pri ljudeh v stiski, kot so begunci pred nasiljem in preganjanjem v Srednji Ameriki«. Colleen Kraft, predsednica ameriških pediatrov, je po obisku enega izmed zbirnih centrov označila ločevanje za obliko zlorabljanja otrok, saj povzroča dolgoročno travmo, od katere si je težko opomoči. »Majhni otroci, ki so izpostavljeni takšnemu šoku, imajo lahko težave pri razvoju govora in motorike, lahko začnejo zaostajati v razvoju,« je opozorila.
 

Panika na desnici

Zapletanje Kirstjen Nielsen na nastopu pred novinarji, ko je včasih nasprotovala sama sebi, je pokazalo, kako težko se Bela hiša brani pred valom kritik. Demokrati so dobrih pet mesecev pred volitvami pograbili priložnost, včeraj je vsaj deset senatorjev z ameriške levice zahtevalo njen odstop. Hkrati čedalje več republikanskih politikov glasno nasprotuje politiki, ki postaja mlinski kamen okoli vratu desnice. Senator Lindsey Graham je dejal, da jo lahko Bela hiša nemudoma spremeni, in dodal, da bi moral predsednik »poslušati Melanio«. Po besedah prve dame bi morale ZDA biti »ne samo država, v kateri sledijo zakonodaji, ampak tudi država, v kateri vladajo s srcem«. Njene predhodnice so odločno obsodile ravnanje Bele hiše, časnik Politico pa je razmere imenoval celo »nova Katrina desnice«, saj naj bi podobno vplivale na priljubljenost republikancev kot ponesrečeno posredovanje vlade Georgea Busha mlajšega po orkanu v New Orleansu.

Na desnici se že širi panika, saj namesto o davčnih olajšavah in cvetočem gospodarstvu govorijo o politiki priseljevanja, ki postaja moralni preizkus oblasti. Teksaški poslanec Michael Burgess se je v ponedeljek zvečer na srečanju z volivci soočil z jeznimi pozivi h koncu spornega ločevanja družin. Demokratski poslanec Jerrold Nad­ler je včeraj prekinil delo kongresnega odbora za pravosodje z izjavo o nesprejemljivosti »internacijskih taborišč«, nakar so protestirali tudi nekateri obiskovalci. V ozadju še vedno čaka usoda približno 800.000 »sanjačev«, ki so jih starši kot otroke brez dokumentov pripeljali v ZDA, Trump pa je ukinil njihovo zaščito in tudi njih uporablja za pritiskanje na demokrate, da bi podprli njegova prizadevanja za gradnjo zidu na južni meji.


 

Strašenje s tolpo

Predsednik včeraj ni kazal znakov popuščanja. Znova je strašil s tolpo MS-13, ki naj bi prihajala čez mejo, da bi ustrahovala Američane, ter jih »pobijala z noži«, ker je to bolj »boleče od krogle«. Mara Salvatrucha oziroma MS-13 je Trumpov popolni malopridnež. Sestavljajo jo latinosi, pretežno iz priseljenskih četrti, zaznamujejo jih tatuji in surovost. Zato jih zmerja z živalmi, hkrati pa poskuša ustvariti vtis, da demokrati z odnosom do priseljevanja spodbujajo njen razcvet. Trump verjetno ne ve, da je MS-13 nastala v Los Angelesu, v Srednjo Ameriko pa jo je razširila vlada demokrata Billa Clintona, ki je segla po republikanskih ukrepih in z množičnimi izgoni praznila ječe.

Minister Jeff Sessions je zatrdil, da vodstvo MS-13 iz Salvadorja pošilja svoje člane kot nedokumentirane mladostnike, da bi okrepilo dejavnost in zaslužke v ZDA. Toda podatki ne potrjujejo trditev o takšni mednarodni zaroti. Policijski analitiki povezujejo porast nasilja med mladimi z velikim upadom denarja za programe za mlade. Podoben vzorec se ponavlja v vseh lokalnih skupnostih in pri tolpah, kot sta Bloods in Crips. Povezava med valom mladih, ki so prestopali meje, in tolpami se zdi le to, da lahko MS-13 zdaj preži na več ranljivih najstnikov. Številne raziskave kažejo, da priseljenci v ZDA storijo manj kaznivih dejanj od domačinov. Toda strašljive anekdote so mogočno politično orožje.