Na čeških predsedniških volitvah zmagal Petr Pavel

Na predsedniških volitvah na Češkem je zmagal upokojeni general Petr Pavel. Po 99 odstotkih preštetih glasovnic je prejel 58 odstotkov glasov, njegov protikandidat, nekdanji premier in milijarder Andrej Babiš pa 42 odstotkov, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil češki statistični urad.

Volilna udeležba v drugem krogu volitev, ki je potekal v petek in danes, je bila po poročanju tujih tiskovnih agencij visoka, 70-odstotna.

»Rad bi se zahvalil vsem, ki so glasovali zame, in tudi tistim, ki me niso volili, a so prišli na volišča, saj so jasno pokazali, da spoštujejo demokracijo in jim je mar za državo,« je dejal Pavel po razglasitvi rezultatov. »Vidim, da so na teh volitvah zmagale vrednote, kot so resnica, dostojanstvo, spoštovanje in ponižnost,« je dodal.

Njegov protikandidat Babiš je že priznal poraz in Pavlu v govoru pred svojimi privrženci čestital za zmago.

Tudi vodja liberalno-konservativne češke vlade Petr Fiala je Pavlu že čestital za zmago kot »kandidatu civilne družbe in demokratičnih vrednot, ki jih zastopa«. Poudaril je, da je to že tretji poraz Babiša in njegove populistične stranke Ano po parlamentarnih in regionalnih volitvah leta 2021. Ocenil je, da je bil njegov poraz posledica »najbolj odvratne kampanje, v kateri je populizem združil z ekstremizmom«. »Vesel sem, da je zmagal kandidat, ki si prizadeva za poenotenje mnenj in umiritev sporov,« je dodal, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Volilna kampanja pred drugim krogom je bila ostra in občasno celo sovražna, zaznamovala pa jo je vojna v Ukrajini.

8,3 milijona volilnih upravičencev na Češkem je tokrat tretjič v zgodovini neposredno volilo predsednika države. Pred tem je češkega oziroma češkoslovaškega predsednika volil parlament. Sedanji predsednik Miloš Zeman, ki se mu bo 8. marca iztekel drugi predsedniški mandat, ni več mogel kandidirati za položaj. Zeman je s svojimi kontroverznimi izjavami o migrantih, muslimanih in medijih pogosto polariziral javnost. Do lanske invazije na Ukrajino je bil tudi tesno povezan z Moskvo.

Opazovalci zdaj ne pričakujejo samo menjave generacij, temveč tudi spremembo sloga na Praškem gradu, sedežu predsednika. »Moje geslo je: sodelovanje, spodobnost in normalna komunikacija,« je napovedal Pavel, ki ocenjuje, da je to tisto, kar je na Češkem v zadnjih letih zelo primanjkovalo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Čeprav je vloga predsednika na Češkem večinoma protokolarna, ta tudi imenuje vlado, izbira guvernerja centralne banke in ustavne sodnike ter je vrhovni poveljnik oboroženih sil.

Novi predsednik države bo položaj prevzel v času rekordne inflacije v srednjeevropski članici EU in Nata ter velikih javnofinančnih primanjkljajev, povezanih z vojno v Ukrajini.

Pavlu je za zmago na volitvah čestitala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Na Twitterju mu je zaželela uspeh pri njegovih prizadevanjih. Zapisala je še, da se veseli krepitve prijateljstva in sodelovanja med Slovenijo in Češko, da bi ljudem zagotovili uspešno prihodnost v Evropski uniji.

Kdo je Petr Pavel?

Pavel je prozahodno usmerjen in ima podporo češke desnosredinske vlade. Podpira tudi vojaško pomoč Ukrajini, Čehom pa je pred volitvami obljubil, da bo v državi vzpostavil red.

Rodil se je 1. novembra 1961 v kraju Plana na severovzhodu tedanje Češkoslovaške blizu meje z Nemčijo. Obiskoval je vojaško gimnazijo in vojaško univerzo. Po vstopu v komunistično partijo se je začela njegova kariera v vojski strmo vzpenjati.
Prav komunistično preteklost mu nekateri Čehi zamerijo, na očitke o tem pa odgovarja, da je bilo članstvo v partiji v njegovi družini nekaj normalnega ter da tedaj ni imel dovolj informacij in izkušenj, da bi ocenil zločinsko naravo komunističnega režima.

Pomembno vlogo v njegovi karieri je imelo sodelovanje v mirovnih silah Unprofor v Bosni in Hercegovini, kjer je bil elitni padalec, njegova enota pa je leta 1993 rešila skupino francoskih vojakov.

Po vstopu Češke v zvezo Nato leta 1999 je Pavel tri leta delal v regionalnem poveljstvu zavezništva na Nizozemskem. Kasneje je magistriral iz mednarodnih odnosov na King's Collegeu v Londonu, nato je bil načelnik generalštaba češke vojske.

Leta 2015 je bil imenovan za poveljnika vojaškega odbora zveze Nato, najvišjega vojaškega organa zavezništva.

FOTO: David W Cerny/Reuters

Dobitnik vrste vojaških odlikovanj, med drugim ameriškega reda legije za zasluge in francoskega vojnega križa, se je leta 2018 upokojil. Po njegovi upokojitvi so se v medijih začela pojavljati ugibanja, da bi lahko v prihodnosti kandidiral za predsednika. Sprva je zanikal takšne ambicije, junija lani pa je končno napovedal svojo kandidaturo.

Ob izbruhu pandemije covida-19 je Pavel ustanovil pobudo Skupaj močnejši za reševanje različnih kriz in pomoč ljudem v stiski.
Tudi Pavlova druga žena Eva Pavlova je vojakinja. Ima dva sinova iz prejšnjega zakona s soprogo Hano in posvojenko.
V prostem času moški atletske postave z gostimi sivimi lasmi in brado rad potuje, smuča, fotografira in bere, njegova posebna strast pa je vožnja z motorjem.

Pavel je obljubil, da bo v primeru izvolitve za predsednika vzpostavil red v državi članici EU z 10,5 milijona prebivalcev. »Ne morem prezreti dejstva, da ljudje tukaj vse bolj občutijo kaos, nered in negotovost. Da je država nekako prenehala delovati,« je Pavel zapisal na spletni strani svoje kampanje. »To moramo spremeniti. Igrati moramo po pravilih, ki bodo veljala za vse enako,« je dodal.