Zelenski: Če bodo branilce Mariupolja eliminirali, bo konec pogajanj z Rusijo

20.19  Objavljen posnetek mornarjev s potopljene raketne križarke Moskva

Zatem ko so po potopu ruske raketne križarke Moskva ugibali o morebitnih žrtvah med njeno posadko, je Guardianov poročevalec za Rusijo in Ukrajino Pjotr Sauer na Twitterju objavil posnetek rešenih mornarjev v Sevastopolu na Krimu. Rusi doslej podatkov o morebitnih žrtvah niso objavili.

Poveljnik ruske mornarice admiral Nikolaj Jevmenov je mornarjem sporočil, da bodo še naprej služili mornarici, je objavila ruska agencija Tass.

20.09 Iz ukrajinskih mest danes evakuirali le 1449 ljudi

Danes so iz ukrajinskih mest evakuirali 1449 ljudi, poroča Reuters, ki se sklicuje na Kirila Timošenka iz predsedniške administracije. To je bistveno manj kot včeraj, ko je bilo evakuiranih 2864 oseb. Zjutraj so sicer objavili, da bodo vzpostavili devet humanitarnih koridorjev, tudi v Mariupolju.

19.53 Rusko obrambno ministrstvo objavilo, da je Ukrajina v Mariupolju izgubila več kot 4000 vojakov

Rusko obrambno ministrstvo je zatrdilo, da je celotno mestno območje Mariupolja »očistilo ukrajinskih sil« in blokiralo nekaj borcev v jeklarni Azovstal, poroča Reuters, ki ob tem navaja rusko tiskovno agencijo Rio. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je izjavil, da so ukrajinske sile v obleganem pristaniškem mestu izgubile več kot 4000 vojakov, je še objavila Ria.

17.58 Zelenski: Če bodo branilce Mariupolja eliminirali, bo to pomenilo konec pogajanj z Rusijo

Kot piše portal Urajinske Pravde, je predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski komentiral stanje pogajanj z Rusijo, ki so po odkritju vojnih zločinov v Buči, Borodjanki in drugod zastala, pri čemer se je njegov komentar nanašal na sedanjo situacijo v Mariupolju.

»Mariupolj bi lahko bil kot deset Borodjank. Eliminacija naše vojske bi pomenila konec vseh pogajanj,« je izjavil. »To je slepa ulica, ker se ne pogajamo o svojih ozemljih ali svojih ljudeh. Več kot bo Borodjank, težje bo.« Zelenski je sicer povedal, da so bila v teku pogajanja za pomoč branilcem Mariupolja, a so Rusi zahtevali njihovo predajo.

»Naši vojaki so obkoljeni, a kljub vsemu se še naprej branijo,« je še povedal in zatrdil, da so z njimi v stiku.

17.13 Vodja separatistične Ljudske republike Donetsk zahteva, da se preostali branilci Mariupolja predajo

Ukrajinski borci v Mariupolju, ki se ne bodo predali, bodo eliminirani, je zagrozil vodja separatistične Ljudske republike Donetsk Denis Pušilin. Prevzem nadzora nad mestom s strani proruskih vojnih sil pričakujejo že več dni, a boji še potekajo. Ukrajinci naj bi še vedno vztrajali v jeklarni Azovstal in pristanišču, piše BBC.

Rusi so sicer objavili, da se je v Mariupolju predalo več kot tisoč ukrajinskih vojakov, a Ukrajina to negira. Novinarske agencije, ki se sklicujejo na svetovalca župana Mariupolja Petra Andrijuščenka, so danes objavile tudi napoved Rusov, da bo izhod iz Mariupolja oziroma vstop vanj ostal prepovedan tudi po 18. aprilu. Rusi pa naj bi moško populacijo v mestu tudi »filtrirali« in nekatere moške mobilizirali na proruski strani, druge uporabili pri odstranjevanju ruševin, »nezanesljive« pa naj bi izolirali.

16.44 Ukrajino zapustilo že več kot pet milijonov ljudi

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce UNHCR je objavil najnovejše podatke o številu beguncev, ki so bili od začetka ruske agresije 24. februarja prisiljeni zapustiti Ukrajino. Teh je že 4.836.445, v zadnjem dnevu okoli 40.000. Ukrajino je zapustilo tudi okoli 215.000 tujih državljanov, skupno torej več kot pet milijonov ljudi, piše AFP.

Današnje uničenje v Harkovu. FOTO: Alkis Konstantinidis/Reuters

16.24 Kremelj posvaril tudi Čehe, v Pragi ruske zahteve jemljejo za nesmiselne

Moskva je ZDA in Nato posvarila pred nadaljevanjem vojaške pomoči Ukrajini, o ruskih opozorilih pa poročajo tudi iz Češke. Po navedbah češkega zunanjega ministra Jana Liptavskega jih je Rusija opozorila, da Ukrajini ali kateri drugi tretji državi ne sme dati orožja sovjetske izdelave.

Liptavsky je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa takšne ruske zahteve označil za nesmiselne, saj ni nobene klavzule, ki bi to prepovedovala. Po poročanju medijev naj bi Češka Ukrajini dala več deset tankov sovjetske izdelave T-72 ter bojna vozila BMP-1. Uradno v Pragi teh dobav niso potrdili.

15.31 Putin danes po telefonu s Mohamedom bin Salmanom

Kremelj je objavil, da sta se predsednik Rusije Vladimir Putin in savdski kronski princ Mohamed bin Salman pogovarjala po telefonu in »pozitivno ocenila« sodelovanje v okviru organizacije držav izvoznic nafte in zaveznic Opec+. Tema pogovora je bila tudi Ukrajina.

15.14 Na območju jeklarne Iljič v Mariupolju ni sledu o ukrajinskih branilcih

V Mariupolju so se Reutersovi novinarji v delih mesta, ki jih nadzira ruska vojska, približali jeklarni Iljič, za katero je Moskva trdila, da jo je zavzela včeraj, sicer pa je ena izmed obeh velikanskih tovarn, kjer so se ukrajinski branilci utrdili v podzemnih tunelih in bunkerjih.

Kot danes poročajo novinarji, ustvarja jeklarna vtis ruševine iz jekla in betona, potopljene v tišino, o prisotnosti branilcev ni sledu. Potrdili so še, da je v bližini na ulicah ležalo več trupel civilistov, med njimi tudi mrtva ženska. Opazili so še opozorilo »minirano«, ki ge je nekdo s sprejem napisal na ograjo, na sicer prazni cesti v bližini pa je bil edini znak življenja premikajoč se avtomobil z napisom »otroci« na vetrobranskem steklu.

Novinarske agencije sicer tudi danes poročajo o bojih v strateško pomembnem pristaniščem mestu med Krimom in Donbasom, ki je oblegano že od začetka vojne.

Uničen vhod v jeklarno Iljič v Mariupolju. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

12.30 Na Poljskem zaposlitev našlo že skoraj 70.000 Ukrajincev

Skoraj 70.000 Ukrajincev je našlo zaposlitev na Poljskem, odkar je Rusija 24. februarja začela vojaško invazijo na Ukrajino, kažejo podatki poljskega ministrstva za družino in delo. V okoli 75 odstotkih gre za ženske, poljska vlada pa namerava za lažje zaposlovanje poenostaviti potrjevanje veljavnosti ukrajinskih diplom in nazivov.

Poljska vlada je ukrajinskim beguncem podelila 18-mesečno dovoljenje za prebivanje in jim dovolila, da se zaposlijo, omogočila pa jim je tudi dostop do zdravstvenih storitev, izobrazbe in socialnega varstva, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Zaenkrat je na Poljskem našlo zaposlitev 69.200 Ukrajincev, v približno 76 odstotkih pa gre za ženske, ki so se večinoma zaposlile v osrednjem delu države, kjer se nahaja tudi prestolnica Varšava, ter na zahodu in jugu države.

Večina Ukrajincev, 47,5 odstotka, opravlja enostavna dela, 14,1 odstotka Ukrajincev se je zaposlilo kot industrijskih delavcev in obrtnikov, 10,3 odstotka je zaposlitev našlo v storitvenem sektorju in kot trgovci, 8,5 odstotka jih opravlja pisarniška dela, štirje odstotki pa so zaposleni kot specialisti.

Poljska namerava po poročanju PAP poenostaviti potrjevanje veljavnosti ukrajinskih diplom in nazivov, da bodo begunci lahko lažje našli službo na svojem strokovnem področju.

Ukrajinski državljani so sicer na Poljskem vložili tudi 300.000 vlog za mesečni otroški dodatek v višini 500 poljskih zlotov (108 evrov), ki se nanaša na okoli 445.000 ukrajinskih otrok.

Po zadnjih podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je od začetka ruske invazije 24. februarja iz Ukrajine zbežalo 4.796.245 milijonov Ukrajincev, od tega se jih je približno 2,7 milijona zateklo na Poljsko.

Na ruski črni listi za vstop so poleg Johnsona tudi podpredsednik britanske vlade Dominic Raab, zunanja ministrica Liz Truss, obrambni minister Ben Wallace, nekdanja predsednica vlade Theresa May in prva ministrica Škotske Nicola Sturgeon. FOTO: Matt Dunham/AFP

12.15 Rusija prepovedala vstop britanskemu premieru Johnsonu

Ruske oblasti so danes prepovedale vstop britanskemu premieru Borisu Johnsonu in nekaterim drugim visokim britanskim uradnikom kot odziv na sankcije, ki jih je London uvedel zaradi ruske invazije v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Ta korak je bil sprejet kot odgovor na nebrzdano informacijsko in politično kampanjo Londona, katere cilj je mednarodna izolacija Rusije, ustvarjanje pogojev za omejevanje naše države in dušenje našega gospodarstva,« je v izjavi sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Prav tako je ministrstvo obtožilo London »sovražnih dejanj brez primere«, pri čemer je imelo v mislih zlasti sankcije proti ruskim visokim uradnikom.

»Britansko vodstvo namerno zaostruje razmere v Ukrajini, oskrbuje režim v Kijevu s smrtonosnim orožjem in usklajuje podobna prizadevanja v imenu zveze Nato,« je še dodalo ministrstvo.

Na ruski črni listi za vstop so poleg Johnsona tudi podpredsednik britanske vlade Dominic Raab, zunanja ministrica Liz Truss, obrambni minister Ben Wallace, nekdanja predsednica vlade Theresa May in prva ministrica Škotske Nicola Sturgeon.

Britanske oblasti sodelujejo v mednarodnih prizadevanjih za kaznovanje Rusije, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin pričel z invazijo v Ukrajini, in sicer z zamrznitvijo premoženja ruskih predstavnikov, prepovedjo potovanj in gospodarskimi sankcijami.

10.20 Kijev znova tarča ruskega napada

Kijev je bil danes znova tarča ruskega napada. V eni od četrti na jugovzhodu mesta je odjeknilo več eksplozij, podatkov o žrtvah zaenkrat ni. Domnevno naj bi Rusi napadli tovarno vojaške opreme. Iz Harkova pa poročajo, da je v petek v obstreljevanju umrlo najmanj deset ljudi.

Rusija je zagrozila z novimi napadi na Kijev, potem ko je ukrajinska vojska po njenih trditvah ta teden obstreljevala obmejno območje v Rusiji. FOTO: Fadel Senna/AFP

Kijevski župan Vitalij Kličko je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočil, da so eksplozije odjeknile v četrti Darnizja. Ljudi je pozval, naj upoštevajo razglašene alarme ter se zatečejo na varno. V Kijevu se namreč sirene oglasijo večkrat na dan, številni ljudje pa alarme ignorirajo.

Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP naj bi bila tarča napada tovarna vojaške opreme, kjer med drugim izdelujejo tanke. Dodajajo, da se z območja dviga dim.

Rusko obrambno ministrstvo je kasneje na Telegramu sporočilo, da so »z natančnim orožjem zrak-zemlja dolgega dosega uničili poslopje tovarne orožja v Kijevu«.

Rusija je zagrozila z novimi napadi na Kijev, potem ko je ukrajinska vojska po njenih trditvah ta teden obstreljevala obmejno območje v Rusiji. Eksplozije je bilo po trditvah ukrajinskih medijev danes znova slišati tudi na zahodu države, v okolici Lvova.

Iz Harkova na vzhodu Ukrajine medtem poročajo, da je bilo v petek v obstreljevanju ubitih najmanj deset ljudi, 35 pa ranjenih. Po navedbah regionalnega tožilstva je bilo poškodovanih ali uničenih več stanovanjskih poslopij.

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je sporočila, da je za danes na območju Luganska dogovorjenih devet humanitarnih koridorjev za umik civilistov. Povedala je še, da je umik iz obleganega Mariupolja mogoč le z osebnimi vozili.

9.30 Moskva ZDA in Nato svari pred nadaljevanjem vojaške pomoči Ukrajini

Rusija je ta teden ZDA uradno posvarila pred »nepredvidenimi posledicami« zaradi nadaljevanja ameriške vojaške pomoči Ukrajini, poročajo ameriški mediji. V ZDA ocenjujejo, da se Moskva pripravlja na bolj agresiven pristop do ZDA in Nata.

Časnik Washington Post poroča, da je Rusija v noti ZDA in Nato posvarila pred pošiljanjem »bolj občutljivega orožja« Ukrajini in dodala, da to le »priliva olja na ogenj ter lahko ima nepredvidljive posledice«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusko opozorilo prihaja v času, ko so ZDA Kijevu obljubile dodatno vojaško pomoč v vrednosti 800 milijonov dolarjev, med drugim v helikopterjih ter oklepnih vozilih za prevoz vojakov. FOTO: Anatolii Stepanov/AFP

Rusko opozorilo prihaja v času, ko so ZDA Kijevu obljubile dodatno vojaško pomoč v vrednosti 800 milijonov dolarjev, med drugim v helikopterjih ter oklepnih vozilih za prevoz vojakov.

Neimenovani ameriški predstavnik je za Washington Post dejal, da je rusko opozorilo dokaz, da vojaška pomoč Ukrajini učinkuje. Po navedbah New York Timesa je Rusija noto posredovala po diplomatski poti in je ni podpisal noben visoki ruski predstavnik. Na State Departmentu zadeve ne komentirajo.

Ruska pritožba bi lahko po navedbah neimenovanih virov za CNN pomenila, da se Moskva pripravlja na bolj agresiven pristop do ZDA in Nata, ki Ukrajini dobavljata pomoč v orožju in opremi.

8.00 Po trditvah Zelenskega doslej umrlo med 2500 in 3000 ukrajinskih vojakov

V vojni z Rusijo je doslej umrlo med 2500 in 3000 ukrajinskih vojakov, še okoli 10.000 je bilo ranjenih, je v pogovoru za CNN v petek zvečer dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Skrbi ga tudi možnost ruske uporabe taktičnega jedrskega orožja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po navedbah Zelenskega je na ruski strani umrlo okoli 20.000 vojakov. V Moskvi so sicer doslej potrdili okoli 1350 smrtnih žrtev med svojimi vojaki, po ocenah zahodnih služb pa jih je v resnici umrlo več tisoč.

Številk o umrlih vojakih na nobeni strani od 24. februarja, ko se je začela vojna, ni mogoče neodvisno preveriti, opozarja britanski BBC.

Številk o umrlih vojakih na nobeni strani od 24. februarja, ko se je začela vojna, ni mogoče neodvisno preveriti. FOTO: Anatolii Stepanov/AFP

Zelenski je za CNN še dejal, da ni mogoče izključiti ruske uporabe jedrskega orožja. Na vprašanje CNN, ali se boji, da bo Moskva uporabila taktično jedrsko orožje, je dejal, da se tega boji, tako kot ves svet.

V večernem nagovoru Ukrajincem preko družbenih omrežij pa je Zelenski povedal, da so vprašalnik za vstop v EU, ki ga je prejšnji teden v Kijev prinesla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, že skoraj izpolnili. »Odgovore bomo kmalu posredovali Bruslju,« je dodal.

Dejal je še, da je težko napovedati, kako dolgo bo trajala vojna. Po njegovi oceni bosta odločilna dva dejavnika.

»Uspeh naše vojske na bojišču je res pomemben. Zgodovinsko pomemben, a ne dovolj, da bi že osvobodili domovino in pregnali okupatorje. Še se bomo morali boriti,« je dejal.

Dodal je, da so pomembne tudi sankcije proti Rusiji. »So ekonomsko boleče. A še vedno ne dovolj, da bi ruski vojaški stroj ostal brez sredstev,« je opozoril.

Dodal je, da hitreje ko bodo dobili orožje, močnejši bo njihov položaj in mir bo prišel hitreje.