Neomejen dostop | že od 9,99€
Izraelsko zunanje ministrstvo je v nedeljo zaradi glasovanja za članstvo Palestine v Združenih narodih na pogovor poklicalo slovensko veleposlanico v Tel Avivu Andrejo Purkart Martinez, je danes v Luxembourgu potrdila zunanja ministrica Tanja Fajon. Poudarila je, da Slovenija članstva Palestine v ZN ne vidi kot ogrožanja varnosti Izraela.
Kot je pojasnila Fajonova, je Izrael države, ki so prejšnji teden v varnostnem svetu ZN glasovale za priporočilo za članstvo Palestine v Združenih narodih, v nedeljo povabil na pogovor. Veleposlaniki držav v Izraelu, tudi slovenska veleposlanica, so se pogovora udeležili, je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU potrdila ministrica.
»Izrael je ponovil že znana stališča, ki jih je izrekel tudi v Varnostnem svetu, naša veleposlanica pa je potrdila in ponovila stališča Slovenije, da za nas članstvo Palestine v Organizaciji združenih narodov nikakor ne ogroža varnosti in stabilnosti Izraela,« je povedala Fajonova.
Slovenija verjame, da so izpolnjeni vsi kriteriji, da Palestina postane članica ZN, kar pa bi po mnenju ministrice zagotovilo tudi varnost Izraelcev ter njihovo mirno sobivanje s Palestinci.
Kot je povedala Fajon, so danes zunanji ministri EU v Luxembourgu govorili tudi o možnosti organizacije mirovne konference skupaj z arabskimi državami še pred poletjem. V okviru priprav na to konferenco bi z arabskim svetom pripravili načrt, kako priti do rešitve dveh držav na Bližnjem vzhodu. Izrael sicer temu ni naklonjen, prav tako pa ni zagotovila, da bi na takšni mirovni konferenci sodelovale ZDA, je menila ministrica. Napovedala je, da se bo v kratkem znova odpravila na obisk na Bližnji vzhod.
Tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Oren Marmorstein je v soboto na družbenem omrežju X napovedal, da bodo na pogovor na ministrstvo pozvali veleposlanike Francije, Japonske, Južne Koreje, Malte, Slovenije in Ekvadorja, na katerem jim bodo izrazili protest zaradi glasovanja v varnostnem svetu ZN. Dodal je, da bodo podoben protest izrazili tudi drugim državam, ki so glasovale za alžirski predlog resolucije.
V tem je bilo navedeno, da je varnostni svet pregledal prošnjo Palestine za sprejem v ZN in Generalni skupščini ZN priporoča, naj državo Palestino sprejme v članstvo. Za resolucijo je glasovalo 12 članic VS ZN, med njimi Slovenija, vzdržali sta se Velika Britanija in Švica, ZDA, ki imajo kot stalna članica pravico veta, pa so glasovale proti.
Ukrajina tudi po današnjem zasedanju zunanjih in obrambnih ministrov držav članic EU v Luxembourgu ostaja brez konkretnih zavez glede dobav dodatnih sistemov zračne obrambe, ki so trenutno ključna potreba ukrajinske vojske. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je sicer poudaril, da se vsi zavedajo nujnosti pomoči.
»Države članice se v prestolnice vračajo z jasnim razumevanjem potreb ukrajinske vojske. Prepričan sem, da bodo sprejele odločitve o tem,« je Borrell povedal po skupnem zasedanju zunanjih in obrambnih ministrov držav članic EU. Poudaril je, da v Bruslju nimajo sistemov zračne obrambe, ampak so v prestolnicah posameznih članic, ki morajo tudi sprejeti odločitev. Izpostavil je še, da Ukrajina potrebuje tako sisteme kot tudi rakete zanje.
Ukrajina tako po več srečanjih zavezniških držav na visoki ravni ostaja brez konkretnih zavez glede dobav sistemov zračne obrambe. Pretekli teden je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski razpravljal z voditelji držav članic EU in obrambnimi ministri zveze Nato, to temo pa so imeli na dnevnem redu tudi zunanji ministri skupine G7.
Po navedbah Zelenskega za obrambo potrebujejo sedem dodatnih sistemov patriot ali drugih podobnih sistemov zračne obrambe. »To je minimalno število. Lahko rešijo številna življenja in resnično spremenijo položaj,« je povedal na petkovem srečanju z ministri Nata. Zračna obramba je ključna zaradi vse hujših napadov ruske vojske na Ukrajino, katerih glavna tarča je energetska infrastruktura.
Izrael mora še predložiti dokaze v podporo svojim trditvam, da je nekaj uslužbencev agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) članov terorističnih organizacij oziroma povezanih s Hamasom ali Islamskim džihadom, je ugotovila neodvisna komisija, ki jo vodi nekdanja francoska zunanja ministrica Catherine Colonna.
Komisijo je v začetku februarja imenoval generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, potem ko je Izrael agencijo ZN obtožil, da je 12 njenih uslužbencev sodelovalo v napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani, v katerem je bilo ubitih skoraj 1200 ljudi, večinoma civilistov, več kot 200 pa so jih zajeli za talce.
Neodvisna komisija v poročilu ugotavlja, da je agencija UNRWA Izraelu sezname svojih uslužbencev redno posredovala v preverjanje in da »je izraelska vlada od leta 2011 ni obvestila o nobenih pomislekih glede osebja na podlagi teh seznamov«, poroča britanski Guardian na svoji spletni strani.
Poročilo, ki ga je komisija pripravila v sodelovanju s tremi raziskovalnimi inštituti na Švedskem, Norveškem in Danskem, bodo v celoti objavili še danes, a je po poročanju Guardiana v njem jasno navedeno, da Izrael še ni utemeljil nobene od svojih trditev o sodelovanju uslužbencev UNRWA s Hamasom ali Islamskim džihadom. Enako ugotovitev v poročilu izpostavlja tudi agencija Reuters, ki je imela vpogled vanj.
Zaradi izraelskih obtožb o vpletenosti osebja UNRWA v napad Hamasa na Izrael 7. oktobra lani so številne glavne države donatorke začasno ustavile financiranje agencije. To so storile kljub velikim potrebam 2,3 milijona ljudi na območju Gaze, ki so bili zaradi izraelskih vojaških operacij večinoma prisiljeni zapustiti svoje domove in se soočajo z akutnim pomanjkanjem vode, hrane, zatočišč in ustrezne zdravstvene oskrbe. Večina donatoric je sicer v zadnjih tednih obnovila financiranje agencije, ki je ključna za dostavo humanitarne pomoči v palestinski enklavi in širše v regiji.
Zaradi izraelskih obtožb zoper dvanajst uslužbencev UNRWA v Združenih narodih od januarja poteka tudi notranja preiskava.
Zunanji ministri članic EU so danes v Luxembourgu dosegli politični dogovor o razširitvi sankcij proti Iranu po njegovem napadu na Izrael, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Strinjali so se, da se v sankcije proti Iranu zaradi dobav dronov Rusiji vključi še rakete in dobavo iranskim zaveznikom v regiji.
»Dosegli smo politični dogovor o razširitvi obstoječega sankcijskega režima proti Iranu na področju brezpilotnih letalnikov na rakete in njihovo morebitno dobavo Rusiji,« je povedal Borrell. To po njegovih besedah vključuje proizvodnjo raket, dobavo dronov in raket iranskim zaveznikom na območju Bližnjega vzhoda in Rdečega morja ter razširitev seznama prepovedanih sestavnih delov letalnikov.
Kot je med zasedanjem povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, dodatne sankcije proti Iranu podpira tudi Slovenija. EU je sankcije proti Teheranu sicer uvedla zaradi dobav dronov Moskvi, ki jih ta uporablja v agresiji na Ukrajino.
Borrell je ob tem poudaril še, da v regiji Bližnjega vzhoda ne bo trajne stabilnosti, dokler bo trajala vojna v Gazi med palestinskim islamističnim gibanjem Hamas in Izraelom.
Pri naporih za prekinitev ognja v Gazi sicer po njegovih mnenju ni opaziti nobenega napredka, enako pa velja tudi za dobavo humanitarne pomoči na območje in izpustitev talcev, ki jih je Hamas zajel med napadom na Izrael oktobra lani.
Varnost v regiji v luči vojne v Gazi je sicer tudi osrednja tema pogovorov zunanjih ministrov članic unije, med katerimi je tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, s kolegi iz držav Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC), ki so sledili zasedanju zunanjih ministrov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji