Rdeča nit tretjega panela je, kaj pričakovati na trgu energentov v prihodnosti. Primož Stropnik, vodja službe trženja in komerciale GEN energija in član uprave GEN-I, je bil na Delovi poslovni konferenci Energetika 2022 uvodničar v tretji panel. Ob tem je opozoril na zahtevno planiranje poslovanja na področju trženja in prodaje električne energije ter močne medsebojne vplive in soodvisnosti od vrste različnih faktorjev v času, prostoru, aktualnih razmer, ki vplivajo na ceno električne energije.

Izjemno zahtevno napovedovanje stanja trga in cen električne energije, lahko napovemo za en dan vnaprej, za teden dni vnaprej je že težko, kaj šele za mesec ali več vnaprej.

Cene na terminskih trgih so se skoraj 20 let v Evropi gibale prenizko. Za gospodarstvo je to pomenilo spodbudno razvojno okolje, energetika pa je s takšno ceno stagnirala – nezmožnost potrebnih, a velikih investicij, je dejal Stropnik. »Cena za potrošnika ni odvisna zgolj od terminskih cen, ampak tudi od davkov in drugih davščin ter cene sistema in modulacije. Ne smemo pozabiti, da ko govorimo o cenah na terminskih trgih, govorimo zgolj o veleprodajnih cenah. Kakšna pa je končna cena za uporabnike in v katere vire investirati?«

Kako naprej?

Smo v času zahtevnih družbeno-političnih razmer, soočeni smo s primanjkljajem pasovne in zanesljive električne energije ter subvencijskimi shemami, ki izkrivljajo trg, je dejal Stropnik in opozoril še na zahtevnost umeščanja novih energetskih projektov.

Napovedovanje delovanja oziroma odzivanja trga z električno energijo je danes za daljše obdobje praktično nemogoče, poudarja Stropnik in se ob tem povpraša, ali je čas za korenito reformo trga z električno energijo. Kako bomo našli nove poslovne modele, da bomo tveganja lažje obvladovali na daljše časovno obdobje. »V Evropi moramo začeti aktivno vlagati v nove zanesljive enote za proizvodnjo električne energije, ki bodo umirile trg, iz njih proizvedena električna energija bo imela nizke stroške modulacije, z nizkimi stroški za sistem in bo omogočila nižje davščine.«

Začela se je okrogla miza, ki jo moderira Slavko Bobovnik, na njej pa sodelujejo dr. Jože P. Damijan, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, mag. Aleksander Mervar, direktor Elesa, Blaž Košorok, generalni direktor Skupine GEN, in Rok Vodnik, direktor Kolektor Technologies.

Poslovna konferenca Energetika 2022. FOTO: Leon Vidic/Delo

Damijan je zagotovil, da električna energija v Sloveniji ne bo problem, imamo robusten sistem. Opozoril pa je, da se je strošek energije z dveh povečala na 10 odstotkov BDP. Samo za gospodinjstva bo morala država najti milijardo evrov. Prej ali slej pa se bo treba pogovoriti o pomoči gospodarstvu. »Ko zmanjka ruskega plina, ostanemo brez polovice plina za slovensko industrijo, če Avstrija prepove dobavo iz skladišč, je to 88 odstoten manko. Podoben program bo potreben kot za covid. Če takrat ne bi ukrepali, bi marsikatero podjetje zaprli, zaprta podjetja pa je težko na novo odpreti. Slovenija je manj zadolžena kot večina držav v evro območju, zadolžitev pa bo treba v 10-letnem obdobju zmanjševati,« meni Damijan.

V Evropi postajamo nekonkurenčni ameriškim in kitajskim podjetjem

Omenil je še zanimiv fenomen, ko je med covidom zmanjkalo delovne sile in je zdaj ni. »Tudi tujcev ni, tudi ta bazen se je izpraznil. Industrija ne bo nikoli več taka kot danes, energija bo dražja, plina ne bo. Industrija se seli na obrobje, v Španijo in Portugalsko, kjer imajo terminale za plin, pa v ZDA in na Kitajsko, kjer je dobava energije stabilna in poceni. To pomeni, da tudi naša industrija ne bo imela toliko kupcev v Nemčiji. Evropa bo plačala največ, o tem bi se morali pogovarjati,« še pravi Damijan

Mervar ne zna napovedati, kakšni bodo računi za gospodarstvo. Pojasnil pa je, da je štiričlansko gospodinjstvo, ki je na leto porabilo 10 megavatnih ur elektrike, leta 2021 za to plačalo 1471 evrov,  avgusta letos 2453 evrov, s kapico, znižanim davkom in prispevki pa 1677 evrov. »Če vlada ne bi sprejela omejitve cen, bi to gospodinjstvo zdaj plačalo več kot 7000 evrov. Elektrika pa je tržno blago, ni socialna dobrina, zato je to subvencija 5000 evrov,« pravi Mervar, ki meni, da to mogoče ni smotrno, saj gospodinjstva kupujejo naprave za ogrevanje, ki povečujejo porabo elektrike.

Poslovna konferenca Energetika 2022. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kot pravi Mervar, je 180 evrov na MWh, kar je določila evropska komisija, ravno strošek elektrike s kuponi in vsem drugim. 140 evrov je pa marginalna cena nove nuklearke. To je tudi cena, ki spodbuja varčevanje, ne omogoča pa zagona plinskih elektrarn, ki bi marginalne cene zvišale. Slovenija ima sicer srečo, da proizvodnja elektrike ni odvisna od plina. »Če bomo uspeli privarčevati 10 odstotkov elektrike, bo vse v redu,« pravi Mervar, ki je vse, kar se dogaja, napovedal že 2015. Prenizke cene, ki so posledica enormnih subvencij v Nemčiji in Belgiji, so onemogočale vse investicije v stabilne vire.

Košorok upa, da bodo smučišča delovala in tam ne bo redukcij, v bazenih pa je za plavanje lahko tudi hladnejša voda. »Kriza je dober sprožilec, da se začnemo racionalno obnašati. V tujini imajo že nagrade za varčevanje. Vprašanje je, če je omejitev cen na 100 evrov smotrna. Bomo varčevali? Kdo bo to plačal, to je bistveno,« sprašuje Košorok, ki meni, da je treba takoj pospešiti projekt druge nuklearke. Brez nje bomo namreč imeli 50-odstotno uvozno odvisnost, kar je nevzdržno

Evropskim politikom ne zaupa najbolj, da bodo dosegli soglasje o kapici. Nemčija je namreč dan prej sprejela 200-milijardni paket pomoči. »Govoriti moramo tudi o krizi vrednot. Konkurenca samo čaka, da se skregamo,« meni Košorok.

Poslovna konferenca Energetika 2022. FOTO: Leon Vidic/Delo

Redukcije procesa v industriji pomenijo hude stvari, od kršenje pogodbenih obveznosti, do odpovedi pogodb in odpuščanj, je opozoril Vodnik. Varčevanje je nujnost, podjetja vlagajo tudi v nove vire energije, vendar brez podpor ne bo šlo. Nekatera podjetja razmišljajo o ustavitvi proizvodnje, fiksni stroški pri tem ostajajo, trge se lahko izgubi, tudi delovna mesta in davki so vprašljivi. »80 milijonov evrov je gotovo premalo za pomoč gospodarstvu, gospodinjstva so bistveno manjši del porabe. Če bomo prepovedali uvoz plina nad kapico, bodo dobave omejene, če bomo kupovali nad kapico, pa bo to moral nekdo plačati, pravi Vodnik.