Plinska kapica bo znašala 180 evrov

V EU bo le vpeljana cenovna kapica za plin. Ministrom za energetiko je danes pozno popoldne uspelo sprejeti rešitev, po kateri bo znašala 180 evrov na megavatno uro. Aktivirana bo, kadar bo borzna cena plina tri dni nad postavljeno mejo, razlika z globalno ceno utekočinjenega plina (LNG) pa bo znašala 35 evrov.

Veljala bo od 15. februarja za vse produkte pri nakupih plina do leto vnaprej. Osnovni cilj je sicer delovanje mehanizma na najpomembnejšem vozlišču, nizozemskem TTF, a razširili bi ga lahko tudi na druge borze.

Češko predsedstvo sveta EU je v zadnjih tednih prihajalo z različnimi kompromisnimi predlogi. Ker je bilo zagovornic 16, je bilo glasov za sprejetje dovolj. A hoteli so se ogniti preglasovanju. Vodilni nasprotnici takšnega omejevanja cena na veleprodajnih trgih sta bili Nemčija in Nizozemska. Po neuradnih informacijah je na koncu Nemčija glasovala za, Nizozemska se je skupaj z Avstrijo vzdržala, Madžarska pa je bila proti.

Nemška skepsa

Nemški gospodarski minister Robert Habeck je že pred zasedanjem pojasnil, da bi se Berlin sprijaznil s položajem, ki bi nastal v primeru, da bi bili preglasovani. Zagovarjal pa je pazljivost pri posegih na trg, da ne bi z dobrimi željami sprožili slabih stvari. »Več kot bo varovalk in varnostnih mrež, bolj tolerantni smo lahko pri številki,« je povedal. Po besedah češkega ministra za industrijo Jozefa Síkele, da bo mehanizem deaktiviran, če bi prišlo do težav v preskrbi s plinom.  

Mehanizem bo zamrznjen tudi, če bodo cene padle, če bo poraba plina višja za 15 odstotkov na mesec ali 10 odstotkov v dveh mesecih, če bo močno upadel uvoz LNG ali če se bo količina trgovine na TTF v primerjavi z letom poprej močno zmanjšala. 

»Upam, da bodo cene zadnjih dni sledile v pravo smer in to je, da bodo padle,« je po zasedanju povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Tako tudi industrija že občuti učinke. Zadovoljen je, kjer Sloveniji uspelo s predlogom, da bodo vključeni produkti vse do enega leta.

Slovenija je bila med najbolj odločnimi zagovorniki vpeljave plinske kapice. Zasedanja v Bruslju se je udeležil minister za infrastrukturo Bojan Kumer. FOTO: John Thys/AFP

Glavni argument je bil, da bi kapica lahko ogrozila preskrbo s plinom. Tudi v evropski komisiji so bili skeptični. Po njihovem predlogu izpred štirih tednov bi kapica se sprožila, če bi bila cena plina za mesec naprej na najpomembnejši borzi, nizozemskem vozlišču TTF, dva tedna nad 275 evrov na megavatno uro. Poleg tega bi morali biti 58 evrov višja, kot je globalna cena LNG.

Madžarska: Kapica je nevarna in škodljiva

Madžarska je skladno s svojo držo »pod nobenim pogojem« podprla kapice, ker da je nevarna, škodljiva in povsem odveč, saj je bilo od avgusta brez nje vse v redu.  »Namesto da bi se ukvarjala z občutljivi temami, iskala nove vire energije in razvijala infrastrukturo, je EU zapravila nekaj zadnjih dni za opotekanje s plinsko kapico,« je sporočil madžarski zunanji minister Peter Szijjártó. Madžarska je sicer ne glede na vojno v Ukrajini sklepala plinske kupčije z Moskvo.

Kapica je namenjena strankam na veleprodajnih trgih in nima neposrednega učinka na gospodinjstva. Avgusta, ko je bilo veliko negotovosti glede preskrbe s plinom, je cena plina na TTF že znašala okoli 350 evrov. V naslednjih mesecih je padla, v zadnjih tednih je običajno znašala 120-130 evrov.

Razprave o kapici ves čas spremlja negotovost, kako bi sploh lahko delovala v praksi. Tudi premier Robert Golob je že prejšnji teden opozoril, da bi bila boljša dinamična kapica, ki bi se prilagajala gibanjem na trgu.