Pesniški življenjepis hrvaške predsednice

Po zadnjih anketah, objavljenih v hrvaških medijih, sta Zoran Milanović in Miroslav Škoro vse bolj za petami Kolindi Grabar-Kitarović. Posledično postaja predsedniška tekma vse bolj ostra. Sedanja predsednica še naprej zabava javnost s svojimi spodrsljaji.

Favoritinja za predsednico države Kolinda Grabar-Kitarović je poskušala olepšati lastno kariero za predvolilne potrebe. Kot je navedla, jo je njena ameriška družina pred vojno v devetdesetih pozvala v ZDA, vendar je raje ostala doma. Poudarila je, da bi lahko s svojim znanjem šestih jezikov delala za Unprofor za desetkrat večjo plačo, kot jo je imela na ministrstvu za znanost in izobraževanje, in petkrat višjo kot na zunanjem ministrstvu. Na zadnjem se je skupaj z drugimi borila za priznanje Hrvaške, kako je to težko, pa je videti na primeru Kosova.
 

Predsednica zna s kačami

Zagata je, da je iz njene biografije razvidno, da je začela delati na zunanjem ministrstvu leta 1993, ko je Hrvaško priznalo že 70 držav, vključno z večino svetovnih sil. Grabar-Kitarovićeva tudi ni pojasnila, kako je prispevala k mednarodnemu priznanju Hrvaške. V letih 1991 in 1992 so Hrvaško priznali Vatikan, ZDA, Nemčija, Združeno kraljestvo, Italija, Francija, Španija, Nizozemska, Danska, Belgija, Portugalska, Irska, Luksemburg, Ukrajina, Latvija, Islandija itd.

Sedanja predsednica je izpostavila svojo vlogo v devetdesetih s ciljem, da očrni Miroslava Škora, s katerim se bori za iste glasove na desnici. Škoru je očitala, da ni sodeloval v vojni, ker je raje odšel v Severno Ameriko, kjer se je posvetil glasbeni karieri in služenju denarja, da bi lahko zgradil nekaj dvorcev, ki jih je ogradil z visokimi zidovi. Po njenih navedbah je Škoro izstopil iz HDZ, ko je spoznal, da od tega ne bo imel velike koristi.



Življenjepis Grabar-Kitarovićeve ni prvič na tapeti. Glavna tema na Hrvaškem je bil tudi zaradi njene pesniške biografije, objavljene na uradni strani predsednice, ki pa jo je umaknila s spletnih strani. V njej je zapisala: »Odraščala sem v svobodi, med petjem ptic, šumenjem vetra in neskončnim nebom. Zgrožena sem bila samo zaradi kopriv in gadov. Pogosto sem padala v koprive in zdravila opečeno kožo, tudi bližnja srečanja z gadi niso bila redka, vendar so se na srečo vedno končala dobro. Vedno sem instinktivno vedela, kako se je treba obnašati v bližini kač.«
 

Referendum proti Plenkoviću

Predsedniški kandidat Zoran Milanović očita Grabar-Kitarovićevi, da strahopetno beži pred soočenjem. Kot je poudaril, se v zadnjih dvajsetih letih na Hrvaškem še nikoli ni zgodilo, da v prvem krogu predsedniških volitev ne bi bilo javne razprave, v kateri sodelujejo vsi kandidati. Po njegovem bo Grabar-Kitarovićeva bežala od soočenja tudi v drugem krogu volitev, javna razprava brez sedanje predsednice, ki se poteguje za drugi mandat, pa nima smisla. Milanović je prepričan v zmago, ne glede na to, kdo bo njegov protikandidat v drugem krogu.

Škoro je za hrvaško javno televizijo HRT izjavil, da so smešne kritike, češ da hoče vzpostaviti absolutizem, ker se zavzema za večje predsedniške pristojnosti. Po njegovem zaradi migrantov na Hrvaškem ni treba postavljati ograj, Hrvati v BiH pa bi morali biti suveren, in ne le konstitutiven narod. Ker je diplomat, se je pripravljen pogovarjati tudi s hudičem, kot je izjavil pokojni predsednik Franjo Tuđman. Svoje volivce je pozval, naj se udeležijo volitev 22. decembra, ker njegovi nasprotniki ne morejo pokrasti toliko glasov, kot je njegovih privržencev. To bo prvi mali referendum, na katerem bodo Hrvati glasovali proti premieru in predsedniku HDZ Andreju Plenkoviću, je sklenil Škoro.

Po zadnjih anketah bi Grabar-Kitarovićeva dobila 27,4 odstotka glasov, Milanović 24 in Škoro 23 odstotkov glasov. Na četrtem mestu je Mislav Kolakušić z 8,2 odstotka glasov, sledijo pa mu Ivan Pernar, Dejan Kovač, Dalija Orešković in Dario Juričan. Po navedbah medijev je med tistimi, ki se bodo udeležili volitev, še vedno osem odstotkov neodločenih volivcev.