Pastir Srbov bo obsojen na državni objem

Cerkveni zbor Srbske pravoslavne cerkve bo danes odločal o nasledniku patriarha Irineja, ki je pred tremi meseci podlegel covidu-19. Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki že ima svojo vlado, parlament in medije, se je aktivno vključil tudi v lobiranje za izbor novega patriarha.

V Srbiji je izbira patriarha Srbske pravoslavne cerkve (SPC) pomembno cerkveno in politično vprašanje. Čeprav se oblast in vrh SPC predstavljata v javnosti kot zaveznika v boju za ohranitev srbskih interesov, bodo o tem, ali bo Vučić res dobil svojega patriarha, odločala tudi znotrajcerkvena razmerja med episkopi ter interesi nosilcev svetovne moči, kot so Istanbul, Vatikan in Ruska pravoslavna cerkev.


 

Oblast ne bi preživela spopada

Streznitev bo sledila dan po izbiri novega poglavarja SPC. Ne glede na to, ali bo novi pastir vseh pravoslavnih Srbov kandidat, ki je blizu sedanji oblasti, bodo strateški izzivi SPC enaki. To velja tudi za kosovsko vprašanje, ki vpliva na odnose med posvetno in cerkveno oblastjo. Vprašanje je, kakšen kompromis v negotovih pogajanjih med Beogradom in Prištino še lahko sprejme SPC, da ne bo ogrozila temeljnega stališča, da je Kosovo za Srbe enako kot Jeruzalem za Jude.



Srbski vožd bo šele po izbiri novega patriarha vedel, koliko lahko pri težkih odločitvah računa na SPC. Nobena oblast ne bi dolgo preživela, če bi si privoščila odkrit spopad s SPC. Zato Vučić ni stal križem rok, temveč se je pred volitvami aktivno lotil kampanje z obiskovanjem eparhij in prek svojih kanalov v SPC. Vlada je že lani za zaznamovanje 800-letnice avtokefalnosti SPC in dokončanje cerkve sv. Save v Beogradu, kjer bodo kljub nasprotovanju episkopov ustoličili 46. poglavarja SPC, namenila 8,5 milijona evrov. Član odbora za dokončanje cerkve je notranji minister Nikola Selaković, ki spada med ključne figure v projektu patriarh. Tudi zato bo novi patriarh najverjetneje obsojen na državni objem.


 

Pričakovanja vernikov niso pomembna

Sabor SPC bo izbral novega patriarha z apostolskim žrebom, čeprav to ni več praksa nikjer v pravoslavnem svetu. SPC je vpeljala apostolski žreb v času nekdanje Jugoslavije, da bi se izognila vplivu politike na cerkveno kadrovanje. Kljub padcu avtoritarnega režima SPC ni ukinila apostolskega žreba, čeprav je lahko med tremi kandidati v kuverti izbran tisti, ki uživa najmanj zaupanja med cerkvenimi dostojanstveniki. Apostolski žreb tudi ni zagotovilo, da politiki ne bo uspelo spraviti v ožji izbor kandidatov po lastni meri.



Najresnejši med 34 kandidati za Irinejevega naslednika so baški episkop Irinej (Bulović), zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirije (Perić) in budimljansko-nikšiški episkop Joanikije (Mićović). Medtem ko veljata Irinej in Porfirije za podpornika sedanje oblasti, je bil Joanikije doslej, tako kot preminuli črnogorski metropolit Amfilohije, oster kritik Vučićeve politike. Razmerja med njimi so izenačena, podporo več kot polovice članov sabora bi lahko dobila šumadijski episkop Jovan (Mladenović) in braničevski episkop Ignatije (Midić). Seznam kandidatov, ki bi lahko predstavljali kompromisno rešitev, je še dolg. Čeprav na novega patriarha čakajo milijoni vernikov, ki bi v večini za favorita izbrali Joanikija, njihovo mnenje ni pomembno.