Strokovnjaka komentirata ameriške volitve

Za komentar nepopolnih volilnih izidov v ZDA, kjer štetje glasov še vedno poteka, smo prosili dva strokovnjaka, in sicer Zlatka Šabiča, profesorja mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede, in Jurija Toplaka, profesorja ustavnega prava na Alma Mater Europaea in gostujočega profesorja na univerzi Fordham v New Yorku.  
 

Prevlada preživetvenega instinkta

Letošnje ameriške predsedniške volitve so po mnenju profesorja Šabiča pomembne »zaradi splošnih političnih in gospodarskih razmerij, v katerih živijo ZDA in v kateri živi mednarodna skupnost, in ki so redko tako zelo dramatične«.



»Da so ameriške volitve negotove, ni nič novega. Spomnimo se dogajanj za časa predsedniške bitke med Alom Gorom in Georgeem Bushem mlajšim leta 2000. Razlika med predhodnimi in sedanjimi negotovimi volitvami, in to ogromna, je v tem, kdo je predsedoval zadnja štiri leta. Te volitve bi, gledano od zunaj, morale biti referendum o sposobnosti Donalda Trumpa, da izvleče ZDA iz pandemije in njenih učinkov na gospodarstvo, predvsem seveda na delovna mesta. A se zdi, da to niso. Pri vsaj polovici Američanov očitno prevladuje instinkt, kot so ga imeli evropski migranti, ki so začeli naseljevati Ameriko, instinkt, kjer je v ospredju preživetje, in ne žrtve, človeške in siceršnje, ki nastanejo pri tem. Drugače je težko razumeti dejstvo, da frapantno število mrtvih kot posledica pandemije, ki se bliža že četrtini milijona, in odkrita ignoranca predsednika do razmaha te bolezni, kot kaže, na volitve nista imela posebnega vpliva. Kot da je to kolateralna škoda, ki se jo pač 'vkalkulira' v ponoven gospodarski in politični vzpon ZDA. Enako velja za nekatere druge karakteristike Trumpovega predsedovanja, kot so nič prikrita težnja po podrejanju pravne države Trumpovim interesom, odkrito zaničevanje žensk, nejasen odnos do rasizma, spodbujanje ulice, ko gre za uveljavljanje njegovih interesov in podobno. Tisto, kar ima v Ameriki evidentno največjo težo, je, kot rečeno, to isto preživetje, ki v modernem jeziku pomeni ekonomsko rast, delovna mesta. V tem smislu, o tem so sicer govorile tudi številne analize, ogromno Američanov bolj verjame poslovnežu Trumpu kot politiku Bidnu,« je poudaril profesor Šabič.
 

Dolga pot do vrhovnega sodišča

 
Profesor Jurij Toplak, sicer strokovnjak za volilno pravo, je medtem pojasnil, kje se stvari zapletajo pri štetju glasov in kakšne so Trumpove pravne možnosti za izpodbijanje izida volitev, če mu zmaga uide.

​

»Odprlo se je vprašanje, kaj narediti z glasovnicami po pošti, saj nekatere pošiljke nimajo žiga in ne vemo, kdaj so bile oddane, pred ali po zaprtju volišč. Glasovnic, ki jih kdo odda po določenem roku ali po zaprtju volišč, volilni organi ne bi smeli upoštevati, a nekateri se zavzemajo za vključitev teh glasovnic v štetje. Trump je napovedal sodno bitko, če bi volilni organi prepozno oddane glasovnice vključili med veljavne glasovnice. Omenil je tožbo na vrhovnem sodišču ZDA, a neposredno na to sodišče ne more. Pot do vrhovnega sodišča je dolga, saj se tožba vloži pri okrožnem sodišču, ki na prvi stopnji tudi odloča,« je poudaril profesor Toplak.