Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Pahor: Ruska agresija je pretresla dolgoletno upanje na trajni mir

Predsednik je 193 članicam OZN predstavil slovensko kandidaturo za nestalno članico varnostnega sveta OZN.
Slovenski predsednik Borut Pahor med nastopom na splošni razpravi 77. generalne skupščine OZN. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters
Slovenski predsednik Borut Pahor med nastopom na splošni razpravi 77. generalne skupščine OZN. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters
21. 9. 2022 | 20:51
21. 9. 2022 | 20:58
4:12

Na splošni razpravi 77. generalne skupščine OZN je nastopil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. »Rojen sem po koncu druge svetovne vojne, zato je klic 'Nikoli več!' odmeval po svetu in še posebej v Evropi v vsem mojem življenju,« je povedal. »Z izjemo vojn na Balkanu so bile po padcu berlinskega zidu miroljubne celo velike geopolitične spremembe v Evropi, kar je pomembno pripomoglo k rasti upanja na trajni mir. To upanje je dodobra pretresla ruska agresija proti Ukrajini, bomo zaradi tega prenehali verjeti v trajni mir?«

Pahor je na to vprašanje odgovor z 'ne'. »Našim otrokom ne smemo zapustiti sveta v nenehnem strahu pred vojno. Za njihovo varno prihodnost je naša dolžnost narediti vse, kar lahko, da se dragoceno upanje na trajni mir vrne v naša srca. Konec koncev so bili s tem upanjem in našo skupno odgovornostjo ustanovljeni Združeni narodi.

Splošne razprave se udeležuje tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. FOTO: Barbara Kramžar/Delo
Splošne razprave se udeležuje tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. FOTO: Barbara Kramžar/Delo

Predsednik Pahor je ocenil, da je odločitev Rusije za vojaški napad na Ukrajino pretresla vsa ta pravila, tako kot so jih številni drugi oboroženi konflikti v drugih delih sveta. »Ruska agresija je ogrozila mednarodno varnost!« Še posebej je obsodil besede predsednika Vladimirja Putina o morebitni uporabi jedrskega orožja, opozoril pa je tudi na grožnjo krhki stabilnosti na Zahodnem Balkanu, ki jo že zdaj pomeni vojna v Ukrajini, ter mednarodni varnosti oskrbe s hrano in energijo. V miru bi morali voditelji krepiti in spodbujati odnose z drugimi državami, tudi zaradi takšnih izzivov našega časa, kot so podnebne spremembe. Spomnil je na pomoč Slovenije afriškim, karibskim in pacifiškim državam pri boju proti izgubi biološke različnosti in okoljske škode, na sodelovanje z istomislečimi državami pri spodbujanju zelene politike.

»Slovenija se je izkazala za zanesljivo in zaupanja vredno članico družine Združenih narodov in pošteno pogajalko,« je poudaril. Smo del prizadevanj za mir in stabilnost v svetu, za spoštovanje mednarodnega prava. »Slovenija nima sovražnikov, ampak okrog sveta le prijatelje. Moja država je dobro umeščena za nestalno članico varnostnega sveta OZN 2024-2025.« Nenehno prizadevanje za mir, pravico, medsebojno razumevanje, pomirjevanje – tako znotraj družb in med njimi s spoštovanjem etničnih, nacionalnih in verskih različnosti ter spodbujanjem vzdržnega razvoja in solidarnosti. »To je naloga Slovenije in naša skupna naloga.«

Grožnje ruskega predsednika Putina so obvladovale letošnjo splošno razpravo generalne skupščine OZN. FOTO: Sputnik via Reuters
Grožnje ruskega predsednika Putina so obvladovale letošnjo splošno razpravo generalne skupščine OZN. FOTO: Sputnik via Reuters

Predsednik Pahor je ob robu splošne razprave 77. zasedanja Generalne skupščine OZN govoril tudi na srečanju na visoki ravni ob obeleževanju 30. obletnice sprejetja deklaracije OZN o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, ki ga je sklical generalni sekretar Združenih narodov António Guterres. Spomnil je na ustavno zagotovljeno pravico vseh prebivalcev Slovenije za svobodno izražanje narodnostne identitete in kulture, jezika in pisave, pa tudi ustavne pravice manjšin. »Slovenija je del ene od najbolj raznolikih regij Evrope. Naša soseščina ni bila nikoli vrt z eno samo rožo.«

Tudi zato je še posebej ponosen na produktivni dialog in sodelovanje Slovenije ter njenih neposrednih sosed o pravicah nacionalnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine