Ozadje in pomen premirja med Izraelom in Hamasom

Po poldrugem mesecu vojne sta Izrael in Hamas dosegla dogovor o razglasitvi štiridnevnega humanitarnega premirja v Gazi in osvoboditvi 50 od okoli 240 talcev, ki jih je skrajna palestinska skupina zajela ob vdoru na izraelsko ozemlje 7. oktobra. V nadaljevanju smo poiskali odgovore na ključna vprašanja, ki se porajajo ob prvem večjem diplomatskem preboju od začetka spopadov.

Kaj obsega dogovor o prekinitvi ognja?

V zameno za izpustitev talcev, šlo naj bi za ženske in otroke, bo začelo veljati štiridnevno premirje, čez mejni prehod Rafa bo iz Egipta na opustošeno in oblegano območje Gaze lahko vstopilo več sto tovornjakov z nujno potrebno humanitarno pomočjo, prav tako bo Izrael izpustil 150 palestinskih zapornikov (žensk in najstnikov). Dogovor naj bi začel veljati jutri zjutraj.

Kakor je razumeti Hamas, bo Izrael v času veljavnosti premirja ustavil prelete na jugu Gaze, na severu pa jih bo prekinil za šest ur na dan. Sporazum se bo izvajal postopoma: vsak dan bo predanih od 12 do 13 talcev in izpuščenih približno 40 palestinskih zapornikov. Ko se bo končalo štiridnevno premirje, bo »izpustitev dodatnih desetih talcev pomenila dodaten dan [humanitarnega] premora«, je izraelska vlada navedla v izjavi. Po besedah premiera Benjamina Netanjahuja pakt vključuje tudi dovoljenje Rdečemu križu, da obišče in oskrbi preostale zajete talce.

Kako je bil dosežen dogovor?

Prvi večji diplomatski preboj od začetka vojne med Izraelom in Hamasom je bil dosežen po več tednih pogajanj, v katerih so posredovali Egipt, Združene države Amerike in Katar. Tiskovni predstavnik katarskega ministrstva za zunanje zadeve Madžed al Ansari je povedal, da je bil dogovor na koncu odvisen le od privolitve izraelske strani. Po poročanju Hareca je bil sporazum, o katerem je vlada razpravljala in glasovala v torek zvečer, z manjšimi odstopanji na mizi tudi prejšnji teden, a ga je izraelski premier Benjamin Netanjahu takrat zavrnil. »Zdaj se osredotočamo na to, da obe strani spoštujeta pogoje sporazuma,« je po potrditvi dogovora za Al Džaziro povedal al Ansari.

Zakaj je Izrael privolil v prekinitev ognja?

Apetiti po premirju niso bili veliki le med Palestinci, ampak tudi v vrhovih judovske države, ki se je znašla pod znatnim pritiskom domače javnosti, da v boju proti Hamasu doseže izpustitev talcev. Osnovni vzrok, da je judovska država privolila v premirje, po besedah Nimroda Gorena, višjega raziskovalca na Bližnjevzhodnem inštitutu (MEI) in predsednika izraelskega inštituta za regionalno zunanjo politiko, izvira iz »tradicionalnega občutka moralne odgovornosti Izraela, da omogoči vrnitev domov tistim državljanom, ki so jih ugrabili sovražniki«.

Kot je dan po potrditvi dogovora pojasnil za Delo, vlada Benjamina Netanjahuja sprva ni bila pripravljena privoliti v delno izpustitev talcev. Do zasuka v njenem stališču so po sogovornikovih besedah privedli razmislek o tem, kaj je v danih razmerah izvedljivo doseči, o potrebi po osvoboditvi talcev, preden se njihov položaj poslabša, ter razpoloženje in pritisk izraelske javnosti. »Vse to je vplivalo na [odločitev], pa tudi mediacijska podpora ZDA.«

Kakšni so odzivi mednarodne javnosti?

Mednarodna skupnost je po pričakovanjih pozdravila dogovor med Izraelom in Hamasom. Ameriški predsednik Joe Biden se je Katarju in Egiptu zahvalil za prizadevanje za sklenitev sporazuma in poudaril, da ga je treba »uresničiti v celoti«. Podobna sporočila so prišla tudi s stare celine. »Napovedana izpustitev prve večje skupine talcev je preboj – čeprav nič na svetu ne more odpraviti njihovega trpljenja,« je na omrežju x, denimo, zapisala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v izjavi na družbenih omrežjih poudarila, da bo skušala komisija premor po najboljših močeh izkoristiti za povečanje humanitarne pomoči območju Gaze. Evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča da je že prosila, naj čim prej poveča pošiljke pomoči, da bi ublažili humanitarno krizo. »Vsak dan, ko so te matere in otroci talci teroristov, je dan preveč,« je zapisala.

Upanje, da bo dogovor prispeval k »olajšanju humanitarne krize, prenehanju širjenja konflikta in zmanjšanju napetosti«, je prav tako izrazila tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning. Zunanji ministri Savdske Arabije, Egipta in Jordanije pa so poudarili, da je treba dogovor podaljšati.

Ali dogovor pomeni začetek konca vojne?

Po uresničitvi dogovora bo v ujetništvu Hamasa in drugih skupin na območju Gaze še vedno nekaj manj kot 200 talcev, kar pušča prostor za nadaljnja pogajanja med sprtima stranema. Pogajalci po poročanju Financial Timesa upajo, da bodo v prihodnosti sledile nove izpustitve v zameno za podaljšanje prekinitve ognja. Toda za kakršnokoli upanje, da humanitarno premirje pomeni začetek konca vojne, je najverjetneje prezgodaj.

»Predviden je začasni premor. Izraelski vojni cilji niso bili doseženi in še vedno uživajo podporo ZDA in drugih zahodnih držav,« je pojasnil Nimrod Goren in dodal, da je judovska država še naprej odločena stopnjevati vojaški pritisk na Hamas. »Čeprav se premor lahko podaljša za nekaj dodatnih dni, da se omogočijo nadaljnje izpustitve talcev, se bodo spopadi sčasoma najverjetneje nadaljevali.«