Osvobajanje Evrope od Putinovih fosilnih goriv

EU bo mobilizirala skoraj 300 milijard za vzpostavitev energetske neodvisnosti od Rusije. Sveženj je sestavljen iz 72 milijard nepovratnih sredstev in 225 milijard posojil, ki so še na razpolago iz programa za okrevanje po pandemiji. Do deset milijard bo namenjenih povezavam za plin in LNG, dve milijardi pa za infrastrukturo za nafto, ki bi lahko bila uporabljena v državah, močno odvisnih od Rusije, kot je Madžarska.

Naftni embargo še vedno razdvaja Evropo

To izhaja iz načrta REPowerEU, ki ga je evropska komisija sprejela danes. Države EU so doslej plačevale za ruska fosilna goriva okoli sto milijard evrov na leto. Tako bi EU lahko že v petih letih postala neodvisna. Delež ruskega plina, ki se porabi v EU, se je sicer že znižal s 40 na 26 odstotkov. Embargo na premog bo uveljavljen poleti, prepoved uvoza ruske nafte pa še vedno blokira Madžarska.

»Putinova vojna povzroča težave na globalnem energetskem trgu. Kaže, kako odvisni smo od uvoženih fosilnih goriv. In kako ranljivi smo, ko se zanašamo na Rusiji pri uvozu fosilnih goriv,« je povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

Varčevanje tudi doma

Strategija temelji na treh stebrih: zmanjševanju porabe energije z varčevanjem, diverzifikaciji uvoza stran od fosilnih goriv in pospešitvi tranzicije k čisti energiji. Že z manjšimi spremembami vedenja, kot so ugašanje luči, nižja temperatura gretja, manj uporabe klimatskih naprav, ekonomična vožnja, učinkovita raba naprav doma, uporaba javnega prometa in mobilna aktivnost, bi po izračunih Bruslja porabo nafte in plina lahko zmanjšali za pet odstotkov.

Še posebej naj bi povečali izkoriščanje obnovljivih virov energije. Cilj njihovega deleža do leta 2030 so zvišali s 40 na 45 odstotkov. Fotovoltaične zmogljivosti naj bi leta 2025 podvojili. Postopoma naj bi solarni paneli postali obvezni na novih stavbah, tako poslovnih kot stanovanjskih. Povečane bodo naložbe v izkoriščanje biometana in vodika.