Oster, a argumentiran spopad ogorčenih tekmecev za Belo hišo

Washington – Se čudež imenuje gumb za utišanje mikrofonov? Manj kot dva tedna pred volitvami so ameriški volivci končno dočakali ostro, a solidno razpravo predsedniških kandidatov Donalda Trumpa in Joeja Bidna o številnih najbolj perečih temah globoko razklane družbe. Tako republikanski predsednik kot njegov demokratski izzivalec sta nastopala z argumenti, a tudi z zelo različnimi stališči, zato imajo Američani zdaj na voljo jasni izbiri razvoja.

Novinarka NBC Kristen Welker, ki je vodila debato v tennesseejskem Nashvillu, se je posrečilo voditelja prve debate Chrisa Wallacea pripraviti do priznanja ljubosumja. Morda bolj za šalo kot zares, saj voditelj televizijske postaje Fox News ni bil največji krivec za kaotično, prepirljivo razpravo pred tremi tedni v Clevelandu, ko se predsedniškima kandidatoma ni bilo treba bati posledic svojih prekinitev in žalitev. Welkerjevi se je s pomočjo gumba za utišanje mikrofonov in uravnoteženih vprašanj posrečilo potegniti celo najboljše iz obeh kandidatov: disciplinirane napade in argumentirano obrambo. Oba sta se pred srečanjem testirala in dobila negativne izvide covida 19, zato med njima niso namestili pleksi stekla.



Prvo temo poldrugo uro trajajoče debate, novi koronavirus, je Trump začel s trditvami, da bi brez njegovih ukrepov umrlo več kot dva milijona Američanov in da bodo že konec leta začeli razdeljevati cepivo. Za Bidna pa nihče, ki je odgovoren za več kot dvesto tisoč smrti in v javnosti zmanjševal nevarnost, ne bi smel ostati predsednik ZDA. Od tu je šlo med njima samo še navzdol. Če je Trump govoril, da se predsednik pač ne sme zaklepati v klet, država pa mora delovati – ali pa je ne bo, je Biden obtoževal, da se Američani niso naučili živeti s covidom, ampak umirati za njim.

Sledili so prepiri zaradi številnih afer, ki jih očitajo enemu in drugemu. Biden je Trumpovega tesnega sodelavca Rudyja Giulianija označil za rusko marioneto z neresničnimi informacijami, Trump je opozoril na milijone, ki naj bi jih sin nekdanjega podpredsednika ZDA Hunter Biden dobil iz Rusije, Kitajske in drugod. »Kaj skrivate?« je vprašal svojega tekmeca, ki je zagotovil, da vse življenje od tujih virov ni vzel niti centa, ter Trumpa obtožil objemanja z nasilneži in zadevanja zaveznikov s prstom v oči. Ko je predsednik govoril, da je podedoval kaos s Severno Korejo, je nasprotnikovo prijaznost do voditelja te države primerjal s tisto do Hitlerja pred zavzetjem Evrope.  



Nasprotnika sta se tudi prepirala, kdo državljanom ponuja boljše zdravstveno zavarovanje, kdo zavira nov paket pomoči zaradi epidemije prizadetemu gospodarstvu in prebivalstvu, čigav predlog povišanja najnižje zajamčene plače bi bolj prizadel gospodarstvo in o tem, kdo je v resnici otroke priseljencev zapiral v kletke. Trump je Bidna napadel zaradi kazenske zakonodaje iz devetdesetih let minulega stoletja, ki je v zapore spravila neštete afriške Američane ter samega sebe razglasil za najmanj rasistično osebo v dvorani, v razpravi o okolju pa je Biden vračanje k pariškemu sporazumu zagovarjal tudi s pritiskom na Kitajsko, naj končno začne zmanjševati onesnaževanje ozračja.

Zatrdil je tudi, da ni nikoli nasprotoval pridobivanju fosilnih goriv s pomočjo hidravličnega lomljenja kamnin, ki mu Trump pripisuje velike gospodarske in zunanjepolitične prednosti ter še zasluge za drastično znižanje ameriških izpuhov ogljikovega dioksida. Republikanski predsednik je takoj po debati na twitterju objavil demokratove besede o tem iz soočenja z demokratičnim socialistom Berniejem Sandersom ter nasprotnika vprašal, zakaj ni vseh svojih obljub uresničil že kot podpredsednik ZDA.

In kaj bi eden in drugi Američanom sporočila na dan inavguracije? Biden bi zagotovil, da bo predsednik vseh državljanov, Trump pa je obljubil ponovitev gospodarskih in drugih uspehov, ki so jih dosegali pred pandemijo.



Predsedniške debate so končane in tudi rezultate zadnje bodo skrbno merili statistiki, zadnjo besedo pa bodo seveda povedali volivci.