Neomejen dostop | že od 9,99€
Pravica do umetne prekinitve nosečnosti je bilo vprašanje, od katerega so si demokrati na tokratnih ameriških vmesnih volitvah obetali največ. Vanj so investirali vsak tretji dolar, ki so ga porabili za oglaševanje med volilno kampanjo, eno najdražjih v zgodovini ZDA. Tesen izid tekem za oba domova ameriškega kongresa, kot tudi izide referendumov na temo reproduktivnih pravic na ravni posameznih zveznih držav, je bilo mogoče interpretirali kot dokaz, da se je demokratom tveganje na koncu izplačalo.
Volivci v Vermontu, Michiganu in Kaliforniji so v torek potrdili predloge za zaščito pravice do izbire na ustavni ravni. Na referendumih, ki so bili izvedeli vzporedno z vmesnimi volitvami, so se odločili, da mora umetna prekinitev nosečnosti še naprej ostati zakonita in dostopna pravica prebivalk njihovih zveznih držav. Podobna glasovanja so potekala tudi v Montani in Kentuckyju, izrazito republikanski državi, kjer so volivci zavrnili predlog dopolnila, ki je zanikal ustavno pravico žensk do abortusa.
Izidi referendumov so poudarili vlogo, ki jo je vprašanje reproduktivnih pravic odigralo na tokratnih volitvah. Ko je ameriško vrhovno sodišče junija letos razveljavilo več desetletij staro sodbo Roe proti Wadu, je poskrbelo zato, da se je pravica do izbire pri mnogih volivcih povzpela na vrh seznama političnih prioritet. Odločitev sodišča o prenosu pristojnosti zakonskega uravnavanja splava na raven zveznih držav je velik del ameriške družbe ujela nepripravljenega; v nekaterih delih ZDA je umetna prekinitev nosečnosti tako rekoč čez noč postala nezakonita, v zraku pa je bilo vprašanje, katera od pravic, ki jih nemalo Američanov in Američank šteje za samoumevne, se utegne naslednja znajti na tnalu najvišjega sodnega organa.
Demokrati so v vsesplošni negotovosti zaznali priložnost za mobilizacijo svojih volivcev in utrjevanje podpore v volilnih okrožjih oziroma državah, za katere je kazalo, da bi se lahko na vmesnih volitvah obarvali rdeče. V anketah, objavljenih v zadnjih mesecih, je polovica vseh vprašanih demokratskih volivcev razveljavitev sodbe Roe proti Wadu omenjala kot ključno motivacijo za sodelovanje na volitvah. Ta delež je bil ponavadi znatno višji med demokratskimi volivci v zveznih državah, ki so splav v celoti prepovedale.
V odzivu na te podatke so demokrati in organizacije za zaščito reproduktivnih pravic v času kampanje namenili na stotine milijonov dolarjev za oglaševanje pravice do izbire. Stranka je po poročanju AP kar za dvajsetkrat presegla količino oglaševalskih sredstev, ki jih za ta namen porabila med vmesnimi volitvami pred štirimi leti.
Vse do zadnjega ni bilo jasno, ali bo demokratom s to taktiko uspelo doseči želene rezultate. Tudi v demokratskih krogih so se v minulih dneh spraševali, ali je stranka morda storila napako, ko se je tako močno osredotočila na vprašanje, ki se, kot so za Reuters dejali neimenovani viri iz Bele hiše, dotika bistveno manj ljudi kot, denimo, stanje gospodarstva. Toda ti strahovi so se povečini izkazali za neutemeljene.
»Argumenti, da imajo otroci in vnuki manj pravic kot njihove matere, bodo odmevni. Pomemben del sporočila je, da se pomikamo naprej in se ne poskušamo vrniti v preteklost,« je izid referenduma v Kentuckyju za Washington Post komentirala neodvisna volivka Dawn Riley, ki je pred več desetletji službovala za republikanskega senatorja iz te zvezne države Mitcha McConnella. Amandma, ki so ga v torek zavrnili tamkajšnji volivci, je opisala kot korak predaleč.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji