
Neomejen dostop | že od 14,99€
Gorski Karabah, ki je že dobrih sto let žarišče tlečih napetosti med Armenijo in Azerbajdžanom, z vsakim novim izbruhom nasilja znova pokaže, da zamrznjenih vojn ni moč v nedogled pometati pod preprogo in kako negotova je usoda malih narodov, odvisnih od zaščite velikih sil. O ozadju in posledicah nedavnega eksodusa več kot sto tisoč Armencev iz Artsakha smo se pogovarjali z Armencem Valerijem Arakelovom, lastnikom in direktorjem Rimskih term.
Ko je konec prejšnjega meseca armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha po kapitulaciji tamkajšnjih oboroženih sil množično zapuščalo samooklicano državo in se umikalo v matično Armenijo, so velike sile zgolj opazovale posledice vojaške premoči Azerbajdžana, ki je s silovito vojaško operacijo dosegel vključitev separatističnega Karabaha v svojo državo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji