Italijani s 70 odstotki za zmanjšanje poslancev

Podatki vzporednih deželnih volitev v Italiji kažejo precej izenačen rezultat: leva sredina je v prednosti v Toskani, Apuliji in Kampanji, desna sredina triumfira v Benečiji in Liguriji pa tudi v deželi Marke. Hkrati so Italijani s skoraj 70 odstotki podprli referendum o zmanjšanju števila poslancev in senatorjev za tretjino.

V nedeljo in ponedeljek so potekale lokalne volitve in hkrati referendum o spremembi ustave za zmanjšanje števila parlamentarcev. Glasovali so v sedmih od 20 italijanskih dežel, po ponedeljkovih podatkih vzporednih volitev je izid videti razmeroma izenačen.
 

Tri proti tri

Regionalno glasovanje je vselej pomemben kazalnik priljubljenosti vladnih strank, in čeprav ima levosredinska vlada premiera Giuseppeja Conteja dokajšnjo podporo, se je na tokratnih volitvah približno enako dobro odrezala tudi desna sredina. Vodilnemu opozicijskemu voditelju Matteu Salviniju je v času pandemije opazno pošla popularnost, medtem ko se je predsednik vlade poleti zmagovalno vrnil iz Bruslja z 209 milijardami izpogajanih evropskih sredstev. Pa vendar rezultat volitev na regionalni ravni kaže precej uravnoteženo sliko: v treh deželah kaže na zmago levi sredini in prav tako v treh desni sredini.



O zmagi kandidata Lige Luce Zaie, dozdajšnjega predsednika Benečije, ni bilo dvoma, je nadvse popularen, toliko bolj zaradi uspešnega vodenja regije v času pandemije covida-19. Toda njegova aktualna zmaga je skoraj plebiscitarna, dobil je najvišjo podporo od vseh kandidatov v sedmih regijah: po ponedeljkovih poznopopoldanskih rezultatih, ki jih je objavil Corriere della Sera, 74,5 odstotka, po podatkih Repubblice 75,9 odstotka. Desna sredina je zmagala tudi v Liguriji, kjer se je od začetka napovedovala zmaga njenemu kandidatu Giovanniju Totiju, ter še v Markah. Tu je slavil Francesco Acquaroli, sicer član skrajno desne stranke Bratje Italije, ki ji predseduje Giorgia Meloni. Desna sredina oziroma kandidat Lige je dobil največ glasov tudi v Dolini Aoste.

V predvolilnih dneh je bila pod drobnogledom predvsem Toskana, ki velja za tako imenovano rdečo regijo, od druge svetovne vojne je v rokah levice. Tja je v končnici volilne kampanje usmeril pozornost voditelj Lige Matteo Salvini. A predstavnik desne sredine je tam dobil premalo glasov, prednost je prevzel predsedniški kandidat levosredinskega zavezništva Eugenio Giani. Levica je zmagala tudi v južnoitalijanski deželi Kampanja, kjer je slavil Vincenzo De Luca iz vrst Demokratske stranke.

Napovedi javnomnenjskih anket, da lahko desna sredina pobere zmago kar v petih deželah, so nekoliko zgrešene. Toda spet se je potrdila standardna hiba levice, ki praviloma nastopa neenotna, razdeljena: Gibanje 5 zvezd in Demokratska stranka sta nastopali ločeno, medtem ko je desna sredina, ki vključuje Ligo, Brate Italije in stranko Naprej, Italija Silvia Berlusconija, na deželnih volitvah nastopila skupaj.
 

Prihranki in demokracija

Rezultat glasovanja o ustavnem referendumu je bil pričakovan, volivci so večinsko podprli spremembo ustave o zmanjšanju števila parlamentarcev. Krčenje njihovega števila z zdajšnjih 945 na 600 parlamentarcev – s 630 na 400 v poslanski zbornici in s 315 na 200 v senatu – je bilo osrednja programska točka Gibanja 5 zvezd, podprla ga je večina poslancev, tudi, čeprav precej nerada, Demokratska stranka. Zadnjo besedo so imeli volivci.



Reforma prinaša prihranek v višini 500 milijonov evrov, vendar o njej obstajajo različna mnenja, vključno s pomisleki ustavnih pravnikov, ki opozarjajo na manjšo zastopanost v parlamentu. Slišati je bilo tudi številna kritična mnenja o znižanju ravni demokracije. Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je komentirala, da zmanjšanje pomeni ohromitev demokracije v Italiji, še posebej pa bi prizadelo deželo Furlanijo - Julijsko krajino (FJK).

Do zmanjšanja števila poslancev so bili zato ves čas kritični Slovenci v Italiji in obe njihovi krovni organizaciji, referendum neposredno vpliva tudi nanje, lahko bi ostali brez predstavnikov. Ker FJK po novem pripadajo samo še štirje senatorji in osem poslancev, to pomeni minimalno možnost, da bi bil med njimi kak Slovenec. Po podatkih notranjega ministrstva se je volitev prvi dan glasovanja udeležilo 39,4 odstotka, referenduma pa 41,4 odstotka upravičencev. Na volišča je bilo za referendum pozvanih 46,5 milijona državljanov, na regionalnih volitvah v sedmih deželah jih je lahko sodelovalo 18 milijonov.