Odrešitev sveta s flandrijskih ravnic

Da Puurs ni običajno belgijsko mestece sredi flandrijskih ravnic, kaže že velika industrijska cona na njegovem obrobju. Tam so drug ob drugem veliki objekti z neopazno arhitekturo. Nad največjimi med njimi, tovarno ameriškega farmacevtskega orjaka Pfizer, so vetrnice za proizvodnjo električne energije. Na območju je velik logistični vrvež, z vseh strani vozijo tovornjaki. Zaradi Pfizerjeve tovarne je Puurs postal globalna metropola cepiva proti covidu-19. Tu začenjajo pot v svet milijoni odmerkov cepiva, ki so ga razvili v nemškem podjetju Biontech.

Cepilo bi se tri četrt Belgijcev

Pri dolgoletnem županu mesta Koe­nu Van den Heuvlu si v zadnjih tednih podajajo kljuko časnikarske ekipe. Pfizer, ki v Puursu zapos­luje 2500 ljudi, na robu mesteca deluje že več desetletij. Kakovost življenja v mestu je velika. Plačani davki polnijo občinsko blagajno za naložbe, kot sta knjižnica ali gledališče. Tam varijo še znameniti belgijsko pivo Duvel, ki dobi tipično grenkobo – kot se pohvalijo – z aromatičnim slovenskim in češkim hmeljem. Še več, kot novica je bilo objavljeno, da tamkajšnji pivovarji uporabljajo vodo iz istega vira kot sosednji Pfizerjevi farmacevti za cepivo.



Puursu je hiter razvoj v zadnjih desetletjih omogočila bližina antwerpenskega pristanišča in Bruslja z velikim, logistično močnim letališčem Zaventem. Belgija s svojim geografskim položajem postaja vozlišče za cepivo. Cepivo iz Puursa bodo s tovornjaki in letali prepeljali do ljudi po širnem svetu. Samo evropska komisija je za prvo fazo bitke s covidom-19 za države članice EU naročila 200 milijonov odmerkov. Prevoz bo velik logistični zalogaj, saj mora biti cepivo shranjeno pri temperaturi med minus 70 in minus 80 stopinjami Celzija.

Stekleničke, v katerih bo pet odmerkov, bodo, kot so poročali kolegi z Le Soirja, zložene v pladnje v velikosti škatle za pico. V vsakem bo 1000 odmerkov. Vsak prevoz bodo spremljali s sistemom GPS in dobivali podatke o temperaturi. Težava v EU ostaja, da še nekaj mesecev, najbrž do poletja, sploh ne bo razpolago dovolj cepiva, da bi dosegli zadostno imunost. Niti v sami Belgiji ali Nemčiji ne bodo mogli dobiti želenih količin. Negotovo je, ali se bodo države članice nato odločale, da ga raje naročajo same, zunaj bruseljskega okvira.



V Belgiji je, v javnomnenjski raz­iskavi, tri četrt vprašanih pritrdilo, da so se pripravljeni cepiti takoj ali v nekaj mesecih. Le 14 odstotkov prebivalcev cepljenje zavrača. Belgija je že tako ves čas pandemije pod posebnim drobnogledom. Tako spomladi kot jeseni je bila med najbolj prizadetimi evropskimi državami. Mesti Bruselj in Liège sta bili med rekorderji. Med zadnjim zaprtjem so kar uspešno obrnili trend.

Ne sprostitev ne zaostrovanje ukrepov

S 1. decembrom so sicer spet odprli vse trgovine – šole bolj ali manj delujejo ves čas –, a med božično-novoletnimi prazniki sprostitve ukrepov ne bo. Tudi zaostrovanja ne. Število okužb se spet začelo povečevati in pri zadnjem odločanju je prevladalo prepričanje, da bo zadoščal strožji nadzor. Številni prebivalci med prazniki potujejo v svojo domovino: uslužbenci institucij EU, vzhodnoevropski delavci, študent­je ... Zato bodo po praznikih bolj strogo preverjali, ali ob vrnitvi z rdečih območij (takšen status ima bolj ali manj vsa Evropa), spoštujejo enotedensko karanteno. V sosed­nji Nizozemski so zaprli nenujne trgovine in tvegano bi bilo, če bi se ljudje množično odpraviti po nakupih čez mejo v Belgijo.

V zadnjih tednih je bilo kar veliko informacij o velikih zabavah, tudi orgijah. Ena od njih, v Bruslju, ki se je je udeležil evropski poslanec madžarskega Fidesza József Szájer, je postala svetovno znana. Druge, na jugu države, se je udeležilo okoli 50 Francozov. Zlasti mladina prireja prave ilegalne zabave z glasbo in prodajo pijače. Zato so oblasti potrojile globe za udeležence, z 250 na 750 evrov. Organizator bo moral odšteti štiri tisočake. Tudi med prazniki bodo veljale stroge omejitve zbiranja, tako doma kot na javnih krajih.

»Virus ne gre na počitnice.«

V tisku potekajo razprave, kaj so se med pandemijo naučili, da bi se lahko ognili tretjemu valu. Tako kot drugod po Evropi je bilo več spodrs­ljajev pri komuniciranju, tudi mladim se niso posvečali dovolj. Sistem testiranja je na neki točki razpadel, saj so bili laboratoriji preobremenjeni. Ljudje po več dni sploh niso dobili rezultatov testov, zato jih za vse brez simptomov prenehali izvajati. Slabost v prvem valu je bila obravnava bolnih v domovih za starejše, ki niso mogli biti hospitalizirani. Bolnišnični sistem se je sicer pokazal kot odporen, a v državi so doslej našteli že več kot 18.000 mrtvih.

Oblasti upajo, da v prvih tednih januarja ne bo huje in da ne bo treba spet sprejemati strožjih ukrepov. Preprečevali naj bi čezmejne nakupe in nadzirali, ali zaposleni in podjetja spoštujejo zahtevano delo na daljavo povsod, kjer je mogoče. »Virus ne gre na počitnice,« je rojake opomnil premier Alexander De Croo. Pred Belgijo da so odločilni dnevi. Kljub zapletenim državnim strukturam in več ravnem oblasti spopad s pandemijo poteka mirno, ukrepi veljajo dolgo, spreminjajo se z ugotavljanjem njihovega učinka v praksi.

Prenaglo delovanje se vedno vrne kot bumerang, je logika belgijskih strokovnjakov.