Odobritev Kremlja za ukrajinsko žito

Postal je že običaj, da do izteka »roka trajanja« črnomorske žitne pobude ni jasno, ali bo Moskva privolila v podaljšanje sporazuma, ki omogoča izvoz žita iz ukrajinskih pristanišč.

»Zadnja ladja bo danes izplula iz Ukrajine, usoda sporazuma o črnomorskem žitu pa je v ruskih rokah,« so danes opozarjali naslovi v medijih. Sporazum, ki sta ga julija lani v Istanbulu s pomočjo turškega diplomatskega posredovanja Ukrajina in Rusija sklenili z ZN, doslej pa so ga že dvakrat podaljšali, se bo iztekel jutri, v Moskvi pa se do konca niso hoteli izjasniti, ali bodo privolili v podaljšanje. »Pogajanja se nadaljujejo, a je še vedno veliko odprtih vprašanj v zvezi z ruskim delom dogovora. Veliko je odvisno od tega, ali bo Zahod naredil korake pri težavah z izvozom našega žita in gnojil,« je bil včeraj skop s pojasnili tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Očitki Moskve od začetka podpisa sporazuma o vzpostavitvi varnih koridorjev za ukrajinsko žito in spremljevalnega memoranduma o zagotavljanju nemotenega izvoza ruskih kmetijskih pridelkov in zlasti gnojil ostajajo bolj ali manj isti. Proti njihovemu kmetijstvu Zahod sicer ni uvedel sankcij, a sta zaradi teh otežena celotna logistika in uvoz kmetijske tehnologije, podražila sta se prevoz in zavarovanje, njihovi kupci imajo težave s pridobivanjem posojil zahodnih bank, njihova gnojila so zaradi birokratskega nagajanja obstala v zahodnih pristaniščih itd. Na drugi strani Atlantika zavračajo ruske očitke o nagajanju njihovemu izvozu kmetijskih pridelkov. »Zdaj izvažajo toliko, če ne še več žita in gnojil kot pred začetkom napada na Ukrajino,« je prejšnji teden izjavila ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas Greenfield. Tudi uradna statistika kaže, da je Rusija od julija do decembra lani izvozila okoli 12 odstotkov več kmetijskih pridelkov kakor v enakem obdobju leta 2021.

Na začetku maja so v Svetovnem programu za hrano (WFP), ki deluje v okviru Združenih narodov, v globalnem poročilu zapisali, da se več kot četrt milijarde ljudi na svetu spopada s hudo lakoto, k poslabšanju stanja so prispevali gospodarski šoki in ukrajinska vojna. Lani je krizno ali še hujše pomanjkanje hrane življenjsko ogrožalo 258 milijonov ljudi v 58 državah, leto prej so jih našteli 193 milijonov v 53 državah. Zato sta črnomorska žitna pobuda ter spremljevalni dokument o izvozu ruske hrane in gnojil »ključna za globalno zagotavljanje hrane«, kakor je pred zadnjim podaljšanjem sporazumov izjavil predstavnik ZN Martin Griffiths.

Rusi so se spet omehčali

Takoj po njuni sklenitvi so se v Moskvi pritoževali, da so jih »potegnili za nos«, saj da večino ukrajinskega žita vozijo na trge razvitih držav, ne pa tja, kjer bi ga lačni prebivalci najbolj potrebovali. Od lanskega julija, ko je bil sklenjen sporazum, je po varnem koridorju ukrajinska pristanišča zapustilo okoli 30 milijonov ton žita. Več kot polovica ga je bila namenjena državam v razvoju, vključno s skoraj 600.000 tonami, ki so ga prek WFP poslali v Afganistan, Etiopijo, Jemen, Kenijo in Somalijo, a statistika kaže tudi, da so ga največ prejele Kitajska, Španija in Turčija. Tudi ta podatek v Moskvi uporabljajo kot dokaz, da dogovor ne služi svojemu javno in uradno razglašenemu namenu preprečevanja lakote po svetu.

Prejšnji teden so se v Istanbulu o podaljšanju pobude pogajali visoki predstavniki obrambnih in zunanjih ministrstev Rusije in Ukrajine. Uradnih novic o napredku ni bilo slišati, je pa turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu izrazil prepričanje, da je mogoče sporazum podaljšati še najmanj za dva meseca. Tudi neimenovani dobro obveščeni vir je za rusko državno agencijo Tass povedal, da bo dogovor »skoraj gotovo« podaljšan še za dva meseca. Izjave namestnika ruskega zunanjega ministra Sergeja Veršinina, ki je bil navzoč na pogajanjih, niso bile tako optimistične. »Težko je pričakovati, da bodo vsi podprli pobudo, ki prinaša koristi le eni strani,« je povedal ruski diplomat. Toda Rusi so se spet omehčali. Prvi je to popoldne obelodanil turški voditelj, potem so dvomesečno podaljšanje sporazuma potrdili tudi v Moskvi.