Odjeknilo je ob 1.23 zjutraj: 36 let od najhujše jedrske nesreče v zgodovini

Ekipa Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na čelu z generalnim direktorjem Rafaelom Grossijem bo danes obiskala Černobil, ob 36. obletnici najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva. Širše območje te zaprte jedrske elektrarne je bilo še nedavno tudi kraj spopadov med vojno v Ukrajini.

Območje zaprte jedrske elektrarne pri Černobilu so ruske sile zasedle že prvi dan vojne, 24. februarja. Tam je ruska vojska vztrajala do konca marca, ko je prišlo do umika ruskih oboroženih sil, odtlej pa je območje spet pod nadzorom Ukrajine.

Ekipa IAEA naj bi se na kraju samem prepričala o posledicah spopadov in ponudila tehnično podporo. Kljub povišanim stopnjam radiacije na širšem območju elektrarne in občasnim težavam pri dobavi elektrike ukrajinske oblasti ne poročajo o dolgotrajnejših posledicah 35-dnevne okupacije.

Černobilska elektrarna, ki se nahaja okoli 110 kilometrov severno od Kijeva, je 26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj postala prizorišče najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva, potem ko sta med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo.

Černobilska elektrarna je 26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj postala prizorišče najhujše jedrske nesreče. FOTO: Gleb Garanich/Reuters

Število žrtev ostaja neznano

Do konca leta 1986 so bile takratne sovjetske oblasti primorane preseliti 116.000 ljudi iz 30-kilometrskega območja okoli nuklearke. V naslednjih letih je enaka usoda doletela še dodatnih 230.000 ljudi. Koliko žrtev je terjala katastrofa v Černobilu, skoraj štiri desetletja kasneje ostaja neznanka. Z izjemo 30 neposrednih žrtev nesreče, skupno število preostalih smrti ostaja predmet ugibanj, ocene pa se gibljejo od nekaj tisoč do približno 100.000 ljudi.

Med žrtvami je bilo tudi neznano število preminulih »likvidatorjev«, torej slabo zaščitenih policistov, vojakov in drugih državnih uslužbencev, katerih naloga je bila, da so čistili kontamirano območje in gradili betonski sarkofag nad uničenim reaktorjem. Kljub tragičnim posledicam je černobilska katastrofa na dolgi rok prinesla tudi določene pozitivne učinke, saj je spodbudila mednarodna prizadevanja za izboljšanje jedrske varnosti in pomiritev javnosti, ki so presegla tudi hladnovojne delitve.