Nesolidarna Evropa in nedemokratični impulzi

Zgodba prejšnje krize se ponavlja, meni Ali Žerdin. Opaža, da se Evropa zopet členi na sever in jug, vzhod in zahod; tudi tokrat sever ni pripravljen priskočiti na pomoč jugu. Zanimivo je zlasti, kako je nemška kanclerka Angela Merkel zavrnila skupne evropske obveznice, rekoč, da bi revnejše evropske države z njimi lahko reševale svoje težave, ki ne izvirajo iz pandemije, je opozoril Janez Markeš, ki meni, da bo solidarnost osrednja točka prihodnje debate o Evropi. 

Kljub temu, da številni politiki, intelektualci in mnenjski voditelji Nemčijo pozivajo k izdaji skupnih obveznic, Žerdin meni, da te pozivi zaenkrat ne kažejo znakov uspeha. Markeš se boji, da bi to lahko usmerilo vodo na mlin populistov, ki si prizadevajo za razpad evropske unije. »Evropska unija je bolj potrebna kot kdajkoli, a ne taka kot je«, je dejal. 



Markeš meni, da bo evropska unija želela preživeti bo morala postati več kot zgolj dvorišče, na katerem Nemčija prodaja svoje avtomobile. Solidarnost z šibkejšimi evropskimi gospodarstvi bi morala biti prioriteta, je poudaril. 

Bati se je, da bo reševanje krize ponovno vodilo v varčevalne ukrepe, kar pomeni ošibitev javnega prostora in ne nazadnje tudi javnega zdravstva, ter prililo vodo na mlin nacionalistom, pred ponavljanjem vzorca prejšnje krize svari Markeš, ki upa, da Nemčija vendarle ne bo ponovila svojih napak. 



Tudi v Sloveniji je začrtana smer po zgledu madžarskega opuščanja demokracije, »impulzi, ki jih daje premier Janez Janša, so nedvoumni«, opozarja Markeš, vendar meni, da pri nas ne bo šlo tako daleč, kot je šlo na Madžarskem.