Od pandemije do stripa

Nenavadno bi bilo, če Bruselj kot neuradno glavno mesto EU in sedež več njenih institucij med pandemijo ne bi slej ko prej postal še evropska prestolnica protestov proti zajezitvenim ukrepom. Tako so za demonstracije prejšnjo nedeljo pod slogani, kot je Evropa, združena za svobodo, napovedovali milijon protestnikov. Na koncu je po navedbah policije prišlo okoli 50.000 ljudi, organizatorji so navajali desetkrat višjo številko.

Na sprehodu med protestniki v velikem bruseljskem parku Cinquantenaire je bilo očitno sproščeno vzdušje. Prišle so tudi družine s transparenti. Na enem je pisalo Srce za svobodo, nekdo drug je nosil plakat Pustite naše otroke pri miru. Neka ženska je visoko v zrak dvignila napis O človekovih pravicah se ni mogoče pogajati. Govornik na odru je bentil čez medije. Na protestih v prejšnjih mesecih je bilo običajno manj, le nekaj tisoč ljudi, a organizatorji za danes že napovedujejo novega.

O človekovih pravicah se ne pogaja in recite ne diktaturi, sporočajo belgijski protestniki. FOTO: Peter Žerjavič

Sprej in vafelj

Množična prireditev v javnosti, tako v tisku kot politiki, ni naletela na odobravanje. »Kar nekateri oglašujejo kot spodoben pohod zaskrbljenih državljanov, je bila v resnici propagandna prireditev organizacij nasprotnikov cepljenja in razširjevalcev neverjetnih teorij zarote. Takšne skupine so s svojimi lažmi odgovorne, da nešteti ljudje brez potrebe trpijo ali zbolijo, tudi za covidom-19. Odgovorni so, da so dobronamerni politiki in časnikarji ogroženi in nadlegovani,« so se jezili v flamskem časniku De Morgen.

Še zlasti so mnoge osupnili veliki izgredi ob robu protesta, ko so skupine anarhistov, desničarskih skrajnežev in drugi nasilneži uničevali mesto. Ena od tarč napadov je bilo sodobno poslopje evropske službe za zunanje delovanje, sedež nekakšne diplomacije EU. To je sicer dobrohotna institucija, ki najbrž nima veliko nasprotnikov, zato je divji napad razgrajačev na njeno stavbo verjetno plod naključja. Obračuni so imeli nekaj tipičnih belgijskih primesi. Tako je šla v svet fotografija policista, ki medtem ko po protestniku prši sprej, v drugi roki drži vafelj. Belgijski vaflji so, tako kot pivo ali pomfri, globalno znani.

Najbolj belgijska fotografija vseh časov, uporabniki svetovnega spleta komentirajo podobo policista s sprejem in vafljem. FOTO: Reddit.com

V spopadanju s pandemijo kljub rekordnim številkam (po več kot 50.000 registriranih okužb na dan) ostaja za Belgijo značilna precejšnja ravnodušnost. Gostinstvo lahko po novem deluje uro dlje, do polnoči. Zaposleni bi sicer morali štiri od petih dni delati na daljavo, a zjutraj je na cestah gneča, ki je najmanj enaka kot pred pandemijo. Cepljenje po državi poteka kar uspešno. Vabila v cepilne centre po novem dobivajo že otroci, stari med šest in dvanajst let. Razredov ne bodo več zapirali, ko bodo štirje učenci zboleli. Po novem bodo doma morali ostati le okuženi.

Pri skoraj vseh okužbah, okoli 95 odstotkov, gre za različico omikron. Hudega poteka bolezni je manj kot v prejšnjih valovih pandemije. K temu je veliko pripomoglo, da je že skoraj 90 odstotkov odraslih Belgijcev polno cepljenih in da jih je 70 odstotkov že prejelo poživitveni odmerek, le regija Bruslja je s tretjinskim deležem belgijska črna ovca. Tako kot marsikje po Evropi potekajo razprave o polnem cepljenju. A v razdrobljeni državi s kopico ravni odločanja je težko sprejeti kakršnokoli koč­ljivo odločitev. Optimisti razlagajo, da bo med dolgim trajanjem razprave virus začel izgubljati učinek in na koncu obvezno cepljenje sploh ne bo več tema.

Frizer in večerja na drugi strani nevidne meje

Vodilni belgijski virolog Steven Van Gucht je na televiziji z veliko optimizma napovedal, da se bodo februarja številke začele zniževati. Tako naj bi bilo po valu omikrona okužb manj, pomlad in poletje pa mirna. Strokovnjak se sicer ne strinja s primerjavami z gripo, saj da je zaradi omikrona kljub blažjim simptomom pritisk na zdrav­stveni sistem velik. Po koncu božično-novoletnih počitnic je vračanje v šole in službe spodbudilo hitro rast okužb. S prihodom pomladi bo vse manj in manj omejitev, je napovedal Van Gucht. Ko se bosta bližali jesen in zima, bo negotovosti spet več.

Smrkci v potnem listu

S 7. februarjem bodo državljani dobili nove potne liste, ki nimajo le najsodobnejše zaščite, temveč tudi edinstven videz. FOTO: Benoit Doppagne/AFP

Pred začetkom obdobja potovanj so se v Belgiji odločili še za eno posebnost. S 7. februarjem bodo državljani dobili nove potne liste, ki nimajo le najsodobnejše zaščite, temveč tudi edinstven videz. Navdih za njihovo celostno podobo so junaki belgijskih stripov. Tako bodo njihove strani krasili Tintin, Smrkci, Srečni Luka ... Stripi so v Belgiji del vsakdanjega življenja. Kavarne imajo neredko široko ponudbo stripov. V knjigarnah so dolge police s stripi za vse generacije. Zunanja ministrica Sophie Wilmès je povedala, do so za potne liste izbrali »dizajn, ki dobro predstav­lja našo državo, njeno umetnost in kulturo«.

Prizori iz stripov so povezani s potovanji, na enem je denimo Tintinova raketa za let na Luno. In prav potovanja so eno od velikih hrepenenj v času pandemičnih zaprtij.