Romunija: Ponovno štetje glasovnic ali kdo je Călin Georgescu?

Romunsko ustavno sodišče je soglasno odločilo, da zahteva ponovno štetje vseh veljavnih in neveljavnih glasovnic iz prvega kroga predsedniških volitev v Romuniji. Odločitev je bila sprejeta po dveurni seji kot odziv na pritožbo kandidata Cristiana Terheșa, ki je opozoril na goljufije v prid kandidatki Eleni Lasconi. Hkrati je sodišče zavrnilo pritožbo kandidata Sebastiana Popescuja, ki je drugega kandidata, Călina Georgescuja, obtoževal prevare. Nadaljevanje seje je napovedano za petek, piše romunski portal Digi24.

Zmagovalec prvega kroga je bil medijsko neznan do pred letom dni. FOTO: Inquam Photos/Octav Ganea/Reuters

Spornosti okoli pritožb

Popescu je pojasnil, da je svojo pritožbo za razveljavitev prvega kroga volitev vložil pravočasno, v zakonskem roku treh dni po zaprtju volišč, ki se je zgodil 24. novembra ob 21. uri. Opozoril je na neskladje, saj naj bi njegovo pritožbo, poslano 27. novembra ob 9.31 dopoldne, ustavno sodišče zavrnilo kot prepozno. Ostro je kritiziral sodnike, češ da so »ali nesposobni šteti do tri ali pa zlonamerni«, ter dodal, da zaradi takšnih odločitev izgublja zaupanje v sodišče.

Bo Romunija dobila skrajno desnega predsednika?

Polemike o vlogi Ustavnega sodišča

Odločitev ustavnega sodišča o ponovnem štetju glasov je izzvala različne odzive v političnih krogih. Ludovic Orban, vodja stranke Forța Dreptei, je opozoril, da ne obstaja nobena pravna podlaga za takšno odločitev. Po njegovih besedah sodišče deluje kot politični instrument v korist stranke PSD, ki želi zvrniti rezultat volitev v prid svojega kandidata.

Volilni rezultati romunskih predsedniških volitev po romunskih regijah – obarvano, kdo (in koliko) je prejel največje število glasov v prvem krogu. FOTO: Romunski Volilni Organ/prezenta.roaep.ro

Nasprotno pa je Daniel Fenechiu iz PNL poudaril, da so odločitve ustavnega sodišča obvezujoče in da mora Centralna volilna komisija (BEC) slediti zahtevi po ponovnem štetju glasov, kar pa bi lahko zamaknilo časovni okvir volitev.

Izjave kandidatov in institucij

Terheș je v svoji pritožbi trdil, da so bile volitve prirejene v korist Elene Lasconi, pri čemer je navedel, da je bila propaganda zanjo izvedena tudi v času, ko so bila volišča še odprta v tujini. Opozoril je tudi na domnevne nepravilnosti pri štetju glasov na določenih voliščih.

Elena Lasconi se je za las uvrstila v drugi krog. FOTO: Andreea Campeanu/Reuters

Georgescu, ki je prejel največ glasov v prvem krogu, se na zahtevo po ponovnem štetju ni želel odzvati. Njegova kampanja je poudarila, da je odločitev ustavnega sodišča institucijski proces, ki ga ne bodo komentirali.

Kandidat, ki ga nihče ni poznal

Georgescu je ob razglasitvi svoje kandidature predstavljal marginalno politično osebnost, povezano s skrajno desno stranko AUR (Zavezništvo za združitev Romunov). Njegova protizahodna in antisemitska retorika je na začetku nagovarjala le manjši del volilnega telesa. Vendar je s kandidiranjem kot neodvisen kandidat spremenil svoj pristop in se predstavil kot združevalna osebnost za tiste, ki iščejo alternativne, protisistemske rešitve, piše evropski konzorcij za politične raziskave The Loop.

Kibernetska vojna v Ukrajini zadeva tudi Slovenijo

Georgescujeva kampanja je temeljila na izkoriščanju nezadovoljstva med državljani, ki ga povzročajo dolgotrajno nezaupanje v tradicionalne stranke, gospodarske neenakosti in politična frustracija. S preprostimi rešitvami za zapletene težave ter ostrimi kritikami zahodnega vpliva je nagovoril del prebivalstva, ki ga privlačijo nacionalistične in tradicionalne vrednote.

Tiktok kot ključno orožje političnega diskurza

Posebno mesto v Georgescujevi strategiji je zavzemala platforma tiktok. Preoblikoval jo je iz prostora za zabavo v učinkovito politično orodje. Z uporabo »botov« in algoritmov je njegovo kampanjo usmerjal v masovno širjenje svojih propagandnih sporočil, kar je ustvarilo vtis vseprisotnosti in popularnosti. Njegovi videi so prikazovali polarizirajoče teme, podprte z nacionalistično in suverenistično retoriko.

Poročila kažejo, da je imel njegov politični aparat vzpostavljenih na tisoče profilov, ki so neprestano ustvarjali in delili propagandne vsebine. Uporabniki tiktoka so se tako pogosto srečevali z njegovimi sporočili – neposredno ali prek subtilnih simbolov – ne glede na svoje preference. Iluzija priljubljenosti, ustvarjena z algoritmi, se je sčasoma preoblikovala v dejansko podporo.

Diaspora: (ne)izkoriščen volilni bazen

Romunska diaspora, ki je razpršena po Evropi in svetu, ima pomembno vlogo na volitvah. Tradicionalno so se njeni člani nagibali k prozahodnim in reformističnim kandidatom, vendar je Georgescujevi kampanji uspelo pritegniti del te skupine. Njegova strategija je vključevala poudarjanje patriotskih in suverenističnih tem, ki so nagovarjale frustracije diaspore.

Volilni rezultati romunskih predsedniških volitev diaspore po evropskih državah – obarvano, kdo (in koliko) je prejel največje število glasov v prvem krogu. FOTO: Romunski Volilni Organ/prezenta.roaep.ro

S pomočjo družbenih omrežij, predvsem tiktoka in whatsappa, je hitro širil sporočila in dezinformacije. Algoritmi platform so ustvarjali »mehurčke« z vsebinami, ki so podpirale Georgescujevo retoriko in preprečevali soočanje z nasprotnimi argumenti, še piše The Loop.

Dezinformacije kot orodje za nadzor narativa

Ključni del Georgescujevega uspeha je bil nadzor nad javnim narativom z uporabo dezinformacij. Njegovi videi so širili neutemeljene teorije zarote o zahodnih manipulacijah in diskreditirali nasprotnike. Oblika kratkih in čustveno nabitih videov je omogočila hitro širjenje sporočil, ki jih je težko preveriti ali ovreči.

Sodeloval je na osmih (od trinjastih) predvolilnih debatah. FOTO:  Inquam Photos/Octav Ganea/Reuters

Med kampanjo so uporabljali tudi tehnološko napredne metode, kot so slike, ustvarjene z umetno inteligenco, in videe deepfake, ki so Georgescuja prikazovali kot narodnega junaka. To je utrdilo njegov položaj med volivci, ki so nezadovoljni z »globalizacijo in zahodno kulturno prevlado«, poroča več romunskih medijev.

Tretjeuvrščenega v prvem krogu je Lasconi premagala za manj kot tri tisoč glasov. FOTO: Daniel Mihailescu/AFP

Georgescujev nepričakovani vzpon postavlja pomembna vprašanja o prihodnosti romunske politike. Njegov uspeh je odraz nezaupanja v tradicionalne stranke in naraščajoče želje po radikalnih spremembah. Hkrati razkriva ranljivost demokracije v dobi digitalnih platform.