Obrazi predsednikov ali obrazi belih osvajalcev?

Današnja proslava pred ameriškim dnevom neodvisnosti (4. julij) pri narodnem spomeniku Rushmore v gorovju Black Hills v Južni Dakoti je prva prireditev, odkar je leta 2009 ameriška zvezna služba za požare prepovedala ognjemete zaradi nevarnosti požarov. Prireditev, ki se je bo udeležil tudi ameriški predsednik Trump, poteka v času, ko so ZDA prepredene s protesti proti rasizmu.

Številnim Američanom je gora, v katero so med letoma 1927 in 1941 vklesali obraze štirih ameriških predsednikov, znana kot »svetišče demokracije«. Za indijansko pleme oglalskih sjujev, ki so se leta 1877 morali odpovedati gorovju Black Hills, potem ko so rudosledci na območju odkrili zlato, je spomenik skrunitev svetega ozemlja. Tamkajšnji staroselci namreč verjamejo, da je gorovje, ki ga imenujejo Paha Sapa, središče vesolja, kjer je nastala njihova kultura.

Goro, ki se vzpenja 1745 metrov nad morjem, so beli priseljenci imenovali po premožnem poslovnežu in pravniku Charlesu E. Rushmoru, ki je v okoliških gozdovih iskal zlato in se ukvarjal z lovom. Orjaški spomenik si je leta 1923 zamislil zgodovinar Doane Robinson, ki je hotel spodbuditi turizem v Južni Dakoti. Projekt je zaupal umetniku, kiparju in nekdanjemu članu Kukluksklana (KKK) Gutzonu Borglumu.

Najbolj obiskana znamenitost Južne Dakote

Sin danskih priseljencev je Robinsonu predlagal, da namesto junakov ameriškega zahoda, kot so indijanski poglavar Red Cloud, pustolovec Buffalo Bill ter raziskovalca Lewis in Clark, v skalo raje izklesajo ameriške predsednike, ki bi kot simboli in ideali ameriškega naroda pritegnili večje število obiskovalcev. Borglund se je odločil za Georgea Washingtona, Thomasa Jeffersona, Abrahama Lincolna in Theodora Roosevelta, ker predstavljajo prvih 130 let ameriškega naroda: Washington, ki je bil prvi predsednik, velja za očeta naroda, Jefferson je z nakupom Louisiane razširil državno ozemlje, Lincoln je ohranil republiko med državljansko vojno in osvobodil sužnje, Rooseveltu pa pripisujejo izjemen gospodarski razvoj.



Gradnja, ki jo je odobril ameriški kongres, se je začela oktobra leta 1937, pri njej pa je sodelovalo več kot 400 delavcev, ki so izklesali reliefe v granitno steno. Po smrti Borglunda leta 1941 je projekt prevzel njegov sin Lincoln. Vsak predsednik naj bi bil prvotno upodobljen od glave do pasu, vendar so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev gradnjo predčasno končali že istega leta. Center za obiskovalce pod vznožjem gore, na kateri se bohotijo 18-metrske glave nekdanjih predsednikov, so dokončali dobrih deset let kasneje. Granitni relief na gori Mount Rushmore je danes najbolj obiskana znamenitost Južne Dakote, več kot dva milijona obiskovalcev se vsako leto zgrne pod velikanski granitni batolit, ki ga upravlja ameriška uprava za narodne parke (National Park Service).

A gora Rushmore ima svojega dvojčka. Poglavar indijanskega plemena Lakota je namreč takrat presodil, da si tudi njegovo ljudstvo zasluži podoben spomenik. Za to nalogo je izbral kiparja Korczaka Ziolkowskega in leta 1948 je na lokaciji, ki je oddaljena 27 kilometrov od gore Mount Rushmore, začel klesati spomenik indijanskemu poglavarju Crazy Horsu (Nori konj), ki se je konec 19. stoletja boril proti belskim osvajalcem. Orjaški spomenik še do danes ni končan, izjema je le obraz poglavarja. Ko pa bo izklesana celotna podoba, bo visok 172 metrov, s čimer bo znatno prekosil Mount Rushmore in bo postal druga najvišja skulptura na svetu po Kipu enotnosti v Indiji.


 

Neizpolnjene sanje ameriškega predsednika

Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da dan neodvisnosti proslavi z ognjemetom in preletom vojaških lovcev pri gori Rushmore, je doslej dvignila veliko prahu. Staroselska plemena nasprotujejo proslavi, češ da gre za ukradeno ozemlje, naravovarstveniki svarijo pred požari, zdravstvene strokovnjake pa skrbi nevarnost širjenja okužb z novim koronavirusom. Trump, ki bo na prireditev v spremstvu soproge Melanie prišel na povabilo guvernerke Južne Dakote Kristi Noem, sicer že dolgo ne skriva svojega navdušenja nad spomenikom. Leta 2018 je ravno guvernerki zaupal, da si želi, da bi nekoč v granitno steno vklesali tudi njegov obraz.

Kljub nevarnosti okužbe z novim koronavirusom se je na današnji dogodek po spletu prijavilo 125.000 ljudi, a bodo pristojne službe omejile število obiskovalcev na 7500. »V Južni Dakoti verjamemo v osebno odgovornost.« je pojasnila za ameriške medije. Nad proslavo, ki bo potekala pred goro, se zgražajo pripadniki staroselske skupnosti. »Mount Rushmore je simbol belske nadvlade in strukturnega rasizma, ki sta še danes prisotna v družbi,« je za Guardian povedal Nick Tilsen, pripadnik plemena oglalskih sjujev in predsednik lokalne aktivistične skupine NDN Collective. »Nepravično je, da so si prisvojili ozemlje domorodcev, nato pa izklesali obraze belih osvajalcev, ki so zagrešili genocid.« Medtem ko nekateri aktivisti, kot je Tilsen, hočejo odstraniti spomenik predsednikom in ozemlje vrniti plemenu Lakota, so drugi pozvali oblasti v zvezni državi Južna Dakota, naj del prihodkov iz turizma – spomenik na leto obišče okoli dva milijona obiskovalcev – nameni za potrebe lokalnih staroselskih skupnosti.

V popularni kulturi

Spomenik Rushmore je ena najbolj prepoznavnih ameriških znamenitosti, ki je med drugim navdihovala tudi Hollywood. Tam je bil delno posnet kultni triler iz leta 1959 Sever-severozahod v režiji Alfreda Hitchocka, v katerem sta nastopila zvezdnika Cary Grant in Eva Marie Saint. V sklepnem prizoru filma glavna junaka poskušata zbežati pred preganjalci, tako da se spustita po granitnem pročelju spomenika. Prizor so sicer posneli v studiu, a so v film vključili prave posnetke tamkajšnjega centra za obiskovalce. Zaradi uspeha filma se je močno povečalo število obiskovalcev.



Leta 1980 so pri Mount Rushmoru snemali tudi drugi del Supermana. Superjunak v enem od prizorov poskusi ustaviti zločince, ki hočejo na obraze predsednikov vklesati svoje podobe. Narodni spomenik se pojavi tudi v filmu Mars napada! iz leta 1996, v katerem so Marsovci uspešno zamenjali obraze predsednikov s svojimi, v filmu Zaklad pozabljenih: Knjiga skrivnosti (2007) pa glavni junak Benjamin Franklin Gates (Nicholas Cage) odkrije, da je v gori skrito mesto staroselskih skupnosti.
–––
Avtor je zaposlen v Delovnici.