Obraz ukrajinske krize

V četrtek se je v Rusiji začelo svetovno prvenstvo v nogometu. Ko se bo končalo, bo ukrajinski filmski režiser in aktivist Oleg Sentsov, ki ga je Rusija kmalu po aneksiji Krimskega polotoka zaradi »terorizma« obsodila na 20-letno zaporno kazen, gladovno stavkal že več kot dva meseca. Sentsov, ki svojo kazen prestaja v zaporu v Sibiriji, je eden najbolj nazornih obrazov ukrajinske krize in dokaz, da ta še vedno traja, čeprav bi nekateri nanjo najraje pozabili.

Obtožbe proti Sentsovu, ki je na Krimu leta 2014 organiziral proteste proti ruski aneksiji, preden so ga aretirali in obtožili poskusa izvedbe bombnega napada, so bile po besedah njegovih zagovornikov izmišljene, pričevanja, na podlagi katerih so ga obsodili, pa lažna. Nevladna organizacija Amnesty International je njegovo sojenje leta 2015 primerjala s prirejenimi sojenji iz Stalinovih časov. Namen procesa, ki je bil poln nepravilnosti, je bil poslati sporočilo vsem tistim, ki so se upali upreti ruskemu režimu.

Na nevzdržni položaj Sentsova so v zadnjih dneh opozorili številni zahodni mediji. Britanski The Economist ga je primerjal z Anatolijem Marčenkom, sovjetskim disidentom, ki je leta 1986 po skoraj štirimesečni gladovni stavki umrl v zaporu. Zapornikovi svojci se bojijo, da Sentsova čaka podobna usoda. Napovedal je namreč, da namerava vztrajati pri gladovni stavki, vse dokler ruske oblasti ne bodo izpustile vseh ukrajinskih političnih zapornikov. Koliko časa lahko zdrži, ni mogoče reči. Pred začetkom nogometnega prvenstva je njegova družina na ruskega predsednika Vladimirja Putina naslovila prošnjo za njegovo izpustitev. Poskusi njegove vključitve v izmenjavo zapornikov med Rusijo in Ukrajino za zdaj tudi niso prinesli rezultatov.