Ob obletnici invazije Rusija krepi napade

Varnostni svet ZN bo danes pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino znova razpravljal o tej še trajajoči vojni. O tej temi bo razpravljala tudi generalna skupščina ZN. Slovenijo bo v New Yorku zastopala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Varnostni svet ZN zaradi ruskega veta ne more sprejeti sklepov glede Ukrajine, lahko pa ohranja pritisk na Moskvo z javnimi zasedanji.

Ob drugi obletnici ruskega napada bo danes v Mladiki kratka prireditev za diplomatski zbor v Sloveniji. Udeležence bosta nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar in ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran, iz ZDA pa se bo po videopovezavi oglasila Tanja Fajon.

Rusija lahko na veliko načinov destabilizira Evropo

Pirc Musarjeva: Ukrajina bo pomoč potrebovala tudi, ko bo orožje potihnilo

Izid vojne, na katerega Ukrajina ne bo imela enakopravnega vpliva, ne sme biti sprejemljiv za mednarodno skupnost, je danes na prireditvi za diplomatski zbor v Ljubljani pred drugo obletnico vojne v Ukrajini izjavila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob tem je poudarila, da bo Ukrajina pomoč potrebovala tudi, ko bo orožje potihnilo.

Rusija je Ukrajino napadla 24. februarja 2022. FOTO: Anatolij Stepanov/AFP

»Naš planet je bolj nevaren za bivanje kot kdaj prej. Kamorkoli pogledam, nas spremljajo tveganja in grožnje. S podnebnimi spremembami redko dobimo sploh kakšno bitko. Revščina ostaja kuga sodobnega časa. Sodeč po številu vojn in konfliktov, ki jih imamo danes, miru med državami in ljudstvi še dolgo ne bo,« je po minuti molka v spomin na žrtve vojne v Ukrajini dejala Pirc Musarjeva.

Rusija krepi napade na vzhodni fronti

Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je danes sporočila ukrajinska vojska.

»Na območju Marijinke v regiji Doneck je sovražnik 43-krat poskušal prebiti obrambo naših enot,« je v današnjem poročilu navedel generalštab ukrajinskih oboroženih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Mesto Marijinka, ki leži v bližini Donecka – prestolnice istoimenske regije na vzhodu Ukrajine, ki je pod nadzorom Rusije – so ruske sile sicer zavzele že decembra lani in je popolnoma uničeno.

Kupjansk. FOTO: Sergey Bobok/AFP

»Ne osredotočamo se samo na Avdijivko, saj imamo še eno žarišče, predvsem v smeri Marijinke,« je v četrtek zvečer dejal tiskovni predstavnik operativnega poveljstva ukrajinskih sil na tem območju Dmitro Lihovij.

Ukrajinski generalštab dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi nedavno poleg Avdijivke zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil je bilo tudi v okolici mest Bahmut in Liman, nekaj več kot sto kilometrov severno od Donecka.

Uničujoči vpliv na duševno zdravje otrok

V zadnjih dveh letih so bili otroci na območjih v Ukrajini, kjer potekajo spopadi, prisiljeni preživeti skoraj sedem mesecev v zakloniščih. Nenehni napadi so od začetka ruske invazije na Ukrajino – z okoli 3500 opozorili o zračnih napadih v regijah Zaporožje in Harkov ter skoraj 6200 v regiji Doneck – uničujoče vplivali na njihovo duševno zdravje in sposobnost učenja, opozarjajo pri Skladu ZN za otroke (Unicef). Na območjih spopadov so bili v zadnjih dveh letih prisiljeni preživeti od 3000 do 5000 ur oziroma od štiri do skoraj sedem mesecev v zakloniščih v kleteh in na postajah podzemne železnice.

Odesa. FOTO: Oleksandr Gimanov/AFP

Izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell je opozorila, da otroci že dve leti doživljajo nasilje, izolacijo, ločitev od družin, izgubo bližnjih, razseljevanje ter moteno šolanje in zdravstveno oskrbo.

Psihološke posledice, ki jih vojna pušča na njih, so jasno vidne. Polovica otrok, starih med 13 in 15 leti, ima težave s spanjem, eden od petih ima vsiljive misli in prebliske – gre za tipične manifestacije posttravmatske stresne motnje.

Tri četrtine otrok in mladih, starih od 14 do 34 let, je nedavno izjavilo, da potrebujejo čustveno ali psihološko podporo, dejansko pomoč pa jih je poiskala manj kot tretjina, v današnjem sporočilu navaja Unicef.

Poleg tega 40 odstotkov otrok v Ukrajini zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov nima dostopa do nadaljnjega izobraževanja. Na območjih bliže spopadom pa kar polovica šoloobveznih otrok nima dostopa do izobraževanja. Najnovejši podatki iz leta 2022 kažejo na veliko učno vrzel. Učenci so v primerjavi z letom 2018 izgubili dve leti pri branju in eno leto pri matematiki, so še zapisali v sporočilu.

ZDA z novimi sankcijami proti podjetnikom

Tik pred drugo obletnico napada na Ukrajino so ZDA vložile obtožnice proti več ruskim podjetnikom, ki podpirajo režim predsednika Vladimirja Putina, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Washington je obenem napovedal nove sankcije proti Rusiji zaradi vojne in smrti opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.

»Pravosodno ministrstvo je bolj kot kdaj prej zavezano k prekinitvi toka nezakonitih sredstev, ki poganjajo vojno Vladimirja Putina, in kaznovanju tistih, ki jo še naprej omogočajo,« je dejal pravosodni minister Merrick Garland.

Merrick Garland FOTO: Eduardo Munoz/Reuters

Na zveznem sodišču v New Yorku so predsednika ruske državne banke Andreja Kostina obtožili sodelovanja v shemi za izogibanje sankcijam in pranje denarja v zvezi z dvema jahtama, ki sta skupaj vredni več kot 135 milijonov dolarjev, je sporočilo pravosodno ministrstvo.

Proti Kostinu so bile uvedene sankcije že leta 2018, zdaj pa je obtožen tudi sodelovanja v shemi za izogibanje sankcijam v zvezi z luksuzno hišo v Koloradu, ki jo je leta 2010 kupil za 13,5 milijona dolarjev. Zaradi sodelovanja s Kostinom so v ZDA v četrtek aretirali dva Američana, 67-letni Kostin pa je na varnem v Rusiji.

Ministrstvo za pravosodje je objavilo tudi obtožnico zoper 38-letnega proruskega podjetnika Sergeja Vitaljeviča Kurčenka, ki živi v Rusiji. Zanj veljajo sankcije že od leta 2015, zdaj pa je obtožen še pranja denarja in uporabe navideznih podjetij za prodajo kovinskih izdelkov v vrednosti več kot 330 milijonov dolarjev v ZDA.

Armenija, država za obvod sankcij tudi za slovenska podjetja

Vladislav Osipov je obtožen bančnih goljufij v zvezi z upravljanjem jahte ruskega podjetnika Viktorja Vekselberga. Za 52-letnim Osipovom, ki živi v Švici, je ministrstvo razpisalo tiralico v vrednosti milijona dolarjev.

Garlandova namestnica Lisa Monaco je dejala, da so v operaciji, usmerjeni proti podpornikom ruske vojne v Ukrajini, omejili, zasegli ali odvzeli premoženje v skupni vrednosti skoraj 700 milijonov dolarjev, zaradi kršenja sankcij pa je bilo aretiranih več kot 70 ljudi.