Ob mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici pokopali 14 žrtev

Na današnji dan prvič zaznamujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov v samo nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Kot vsako leto so se žrtev spomnili v spominskem centru v Potočarih, kjer so tokrat pokopali 14 žrtev genocida.

Slovesnosti ob 29. obletnici genocida so se poleg svojcev žrtev danes udeležili tudi visoki predstavniki BiH.

S pokopom še 14 žrtev v spominskem centru v Potočarih zdaj skupno počiva 6765 žrtev genocida, ki so ga v nekaj dneh po zavzetju bošnjaške enklave 11. julija 1995 med vojno v BiH zagrešile sile bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića. Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev še iščejo, saj so jih sile bosanskih Srbov iz grobišč premeščale na različne kraje, da bi zakrile svoj zločin. Njihova identifikacija je zato zahtevna.

FOTO: Amel Emrić/Reuters

Bečirović: BiH želi sodelovati s Srbijo, »režim« v Beogradu pa ne

Na komemoraciji, prvi po tem, ko je Generalna skupščina ZN maja sprejela resolucijo, s katero je 11. julij razglasila za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, je pred več tisoč zbranimi predsednik organizacijskega odbora Hamdija Fejzić poudaril, da je dolžnost preživelih, da ohranjajo spomin na Srebrenico in na njem gradijo prihodnost.

Munira Subašić, predsednica združenja Matere Srebrenice, je dejala, da ji je žal, ker Srbija oz. njen predsednik Aleksandar Vučić ni podprl resolucije, rekoč da je s tem zamudil priložnost za vzpostavitev pogojev za mirno sobivanje v prihodnje.

Po besedah predsedujočega predsedstvu BiH Denisa Bećirovića je Bosna in Hercegovina hvaležna prijateljem po svetu, ki so resolucijo podprli. Kot je dejal, si BiH želi sodelovanja s Srbijo, vendar to ogroža »velikodržavna politika režima v Beogradu, ki skuša očitne poraze spremeniti v zmage«.

FOTO: Rusmir Smajilhodzić/Afp

Dodal je, da je danes na delu enaka politika Srbije in Republike Srbske kot leta 1992, le da sta Slobodana Miloševića in Radovana Karadžića nadomestila Vučić in predsednik Republike Srbske Milorad Dodik.

Na njegove izjave se je odzval podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vulin. Ocenil je, da je bil to najbolj nevaren govor kakega predstavnika BiH od konca vojne leta 1995 in da takšnega vojnega hujskanja od takrat ni bilo slišati. Tudi srbski notranji minister Ivica Dačić ga je obtožil, da je vojni hujskač, medtem ko se Srbija zavzema za mir v regiji. Srbski premier Miloš Vučević pa je dejal, da sta se z Vučićem strinjala, da se bosta danes iz spoštovanja vzdržala komentarja in da mu bosta odgovorila v petek, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

FOTO: Tomi Lombar/Delo

Obsodba Dodikovih izjav o razdružitvi BiH

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je v Srebrenici poudaril, da je vsak zločin zločin in da tuji zločini niso opravičilo za druge zločine. Dodal je, da izjave političnega vrha v Banjaluki, ki zanikajo ali poveličujejo vojne zločine, predstavljajo žalitve žrtev in jih je treba sankcionirati. Ostro je obsodil tudi Dodikove izjave o razdružitvi BiH.

Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za evropske zadeve Črne gore Maida Gočević, ki je izrazila solidarnost z družinami žrtev. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je v video sporočilu poudaril, da njegova država ne bo dovolila, da se genocid v Srebrenici pozabi. Ob tem je izpostavil, da se danes Palestincem v Gazi ponavlja usoda Bošnjakov v Srebrenici.

Da se tisto, kar se je zgodilo v Srebrenici, sedaj ponavlja v Gazi, je na komemoraciji povedal tudi palestinski novinar Motaz Azaiza, ki je svetovno prepoznavnost dosegel z objavljanjem fotografij in posnetkov grozodejstev v prvih mesecih izraelske ofenzive v Gazi. 25-letnik je enklavo zapustil januarja, o razmerah v domovini pa še vedno redno obvešča svojih 18 milijonov sledilcev na družbenem omrežju Instagram

FOT: Rusmir Smajilhodzić/Afp

V Republiki Srbski zavračajo dan žalovanja

V Federaciji BiH je danes dan žalovanja, v Republiki Srbski pa ne, saj so bili srbski člani vlade BiH iz te entitete že peto leto zapored proti. V državah članicah EU pa zaznamujemo evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in evropski komisar za širitev Olivér Várhelyi sta ob obletnici v skupni izjavi poudarila, da »za tiste, ki zanikajo genocid, poskušajo na novo pisati zgodovino in poveličujejo vojne zločince, med nami ni prostora«. Politične voditelje sta pozvala, naj zavrnejo razdiralno retoriko ter na poti do sprave delujejo na podlagi resnice in dialoga. Ponovila sta, da je mesto BiH v EU.

Generalni sekretar ZN António Guterres pa je ob prvem mednarodnem dnevu spomina v poslanici poudaril, da se je treba boriti proti zanikanju in revizionizmu ter si prizadevati za identifikacijo vseh žrtev in sojenje vsem zločincem.

Na sedežu ZN v New Yorku bodo mednarodni dan zaznamovali v dvorani generalne skupščine, ki je 23. maja sprejela resolucijo, s katero so 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. V resoluciji, ki je razburila Srbijo in vodstvo Republike Srbske, obsojajo zanikanje genocida in poveličevanje obsojencev za vojne zločine.