Pirc Musar: Odločitev, ki smo jo sprejeli, je bila pravilna

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na Brdu pri Kranju na državni proslavi ob 20. obletnici vstopa Slovenije v zvezo Nato poudarila, da brez varnosti ne morejo delovati druge družbene dejavnosti. Pri tem je posvarila, da današnjem svetu pretijo mnoge grožnje, ki so večplastne, hibridne in povezane z napredno tehnologijo.

»Odločitev, ki smo jo sprejeli, je bila pravilna,« je dejala predsednica republike glede vstopa v Nato. »S članstvom smo pridobili ne samo vstop v obrambno zavezništvo, ampak tudi priznanje, da smo del okolja, ki temelji na demokraciji kot načinu življenja, vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in ozemeljske celovitosti ter suverenosti,« je dodala.

Prepričana je, da nam je s tem korakom uspelo začeti živeti bolje in varneje. Pri tem pa je posvarila, da današnjem svetu še vedno pretijo mnoge grožnje, ki so večplastne, hibridne in povezane z napredno tehnologijo. To je razvidno tako iz vojne v Ukrajini kot Gazi.

Državna slovesnost ob 20. obletnici vstopa Slovenije v zvezo Nato. Foto Leon Vidic/delo Delo

»Naše vrednote in mednarodnopravne norme so pod vse večjim pritiskom,« je posvarila. Kot je dodala, ni več humanosti, vrednote pa ne štejejo nič. Je pa prepričana, da ima Slovenija »z varnostnim dežnikom kolektivne obrambe največje jamstvo za stabilnost in varnost«. Ker pa to po njenih besedah ni samoumevno, moramo biti pozorni na uravnoteženo delitev bremen, tesno obrambno sodelovanje in realne zmogljivosti.

Kot je prepričana, pa ravno zaradi članstva v zavezništvu za obrambo namenjamo manj sredstev, kot smo jih namenjali kot del Jugoslavije ali kot bi v primeru, da bi si obrambo zagotavljali samostojno.

»Brez varnosti ne morejo delovati druge družbene dejavnosti. Brez nje ni razvoja in blaginje. Zato moramo politiki in družba podpirati sodoben nacionalno-varnostni sistem, posebej Slovensko vojsko, od katere upravičeno pričakujemo, da nam pomaga ob vseh vrstah groženj in nesreč,« je še dejala.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Prepričana je, da si moramo prizadevati, da bo Slovenija zgledna članica in trden člen v zavezniški verigi. Kot je še sklenila, je treba v skladu z zrelim političnim vodenjem dosledno zagovarjati duh washingtonske pogodbe, ki preprečuje, da bi zveza Nato kadar koli postala agresorska sila. »Njena moč je v odvračanju, solidarnosti, medsebojni pomoči in dialogu,« je dodala.

Slovenija je 29. marca 2004 skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško postala del največje širitve v zgodovini zavezništva.

Državne slovesnosti na Brdu pri Kranju se je udeležil slovenski politični vrh ter več gostov iz tujine, med njimi vrhovni poveljnik sil Nata v Evropi, ameriški general Christopher Cavoli. 

Šarec: Nevtralnost pomeni večje izdatke za obrambo

Članstvo v zvezi Nato je eden največjih dosežkov Slovenije, je na današnji razpravi na Brdu pri Kranju pred obletnico širitve zavezništva izpostavil obrambni minister Marjan Šarec. Z romunskim kolegom Angelom Tilvarjem in državnim sekretarjem v premierjevem kabinetu Vojkom Volkom so vojno v Ukrajini označili za enega največjih izzivov zavezništva.

»Zveza Nato se je od svoje ustanovitve leta 1949 soočila s številnimi perečimi izzivi, zaradi katerih je doživela temeljito preobrazbo. Leta 2019 smo se soočali tudi z izrazom, da je Nato možgansko mrtev. Vendar je zavezništvo kljub vsemu preživelo,« je na panelni razpravi z naslovom Vrnitev h koreninam in kolektivni obrambi dejal Šarec.

Nato je najmočnejše vojaško zavezništvo na svetu, je nadaljeval, in članstvo v njem označil za enega največjih dosežkov Slovenije. Prepričan je, da tudi danes večina prebivalcev podpira članstvo Slovenije v Natu.

»Zato nas ne bi smeli motiti tisti, ki želijo iz zavezništva izstopiti oziroma biti nevtralni, saj nevtralnost pomeni še večje izdatke za obrambo kot v primeru kolektivne varnosti,« je dodal.

Romunski minister Tilvar je medtem dejal, da je Nato za mnoge dolgo časa veljal za samoumevnega, češ da ga ni treba krepiti. Državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v premierjevem kabinetu Volk pa je poudaril, da je bilo obdobje, ko je v ZDA predsedoval Donald Trump, v mnogih pogledih dobro za Evropo, saj smo po njegovem predolgo živeli v coni udobja.

»Več let so nas številni politiki prepričevali, da so obrambni izdatki neumni in da nas nihče nikoli ne bo napadel. In potem se je zgodila vojna v Ukrajini. Skušali so nas prepričati, da ne smemo širiti Nata, saj s tem izzivamo Rusijo. Mnogi so tudi trdili, da se Rusija boji Nata, zato naj se zavezništvo ne bi smelo razširiti do meja Rusije," je nadaljeval.

Ob tem je poudaril, da se ruski predsednik Vladimir Putin nikoli ni bal Nata. »Bal se je demokracije,« je dodal.

Opozoril je tudi, da so mnogi pred leti Nato označili za nevarno in agresivno zavezništvo ter kot dokaz navajali obstreljevanje Beograda leta 1999. »Pozabili smo zagovarjati svoja stališča. Nismo se nekega dne zbudili in odločili, da bomo kar tako bombardirali Beograd, temveč smo se odzvali na možnost, da bi se Srebrenica lahko ponovila,« je pojasnil.

Izpostavil je tudi pomen prihajajočih ameriških predsedniških volitev na prihodnost čezatlantskih odnosov. »Odnosi bodo močnejši, ko se bomo zavedali, da moramo okrepiti obrambne izdatke in da mora biti vsaka članica sposobna poskrbeti za svojo obrambo,« je dodal.

Tilvar je dejal, da si v Romuniji pred vojno nihče ni predstavljal, da bo na Črnem morju plavalo na desetine min. »Nihče si ni predstavljal niti tega, da bi na romunskem ozemlju lahko našli ostanke ruskih dronov,« je še dodal.

Šarec je poleg vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu spomnil tudi na dogajanje na Zahodnemu Balkanu, zlasti na kibernetske grožnje regiji. »Zahodni Balkan je postala šahovnica za velike igralce, kot sta Rusija in Kitajska,« je opozoril. Volk pa je kot enega od korakov za ustavitev Putina izpostavil zagotavljanje varnosti na Zahodnem Balkanu pred ruskim vplivom.

Protest proti Natu v Ljubljani. Foto Črt Piksi Delo

Protest proti Natu v Ljubljani. Foto Črt Piksi Delo