Berlin – »Tudi simbolično kažemo, da ne delujemo le zase, ampak tudi v evropskem duhu,« je kanclerka
Angela Merkel po srečanju s francoskim predsednikom
Emmanuelom Macronom omenila razprave z evropskimi podjetji in predsednikom evropske komisije. Nemška prvakinja s tem odgovarja tudi bavarskim konservativcem, ki so ji dali borna dva tedna za evropsko reševanje begunske krize, preden bodo začeli neupravičene do azila zavračati na nemških mejah.
O evropskem sodelovanju govori že skupna izjava s ponedeljkovega srečanja nemške kanclerke z novim italijanskim premierom
Giuseppejem Contejem, saj je Italija ena tistih držav, v katere prihaja veliko beguncev. »Kako bi dobili stabilno vlado v Libiji? Kako lahko izboljšamo libijsko obalno stražo? Kako lahko skupaj z libijsko vlado poskrbimo za boljšo tamkajšnjo oskrbo beguncev in jim predvsem zagotovimo tudi pomoč visokega komisariata OZN za begunce in drugih mednarodnih organizacij?« Migracije so za nemško kanclerko skupni izziv tudi po torkovih pogovorih s francoskim predsednikom Macronom.
V Siriji to pomeni mirovno delovanje na območjih državljanske vojne, v Ukrajini nadaljevanje procesa iz Minska, v Afriki razvojno pomoč za številne države, evropske države pa naj bi povsod usklajevale svoje delovanje. »Naš cilj je evropski odgovor na te izzive, preprečiti hočemo nadaljevanje razkolov v Evropi.«
Močnejši Frontex
Merklova in Macron podpirata načrte evropske komisije in avstrijskega predsedovanja svetu EU za okrepljeno varovanje zunanjih meja, kar pomeni znatno okrepitev evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex. »Skupaj smo odločeni delovati proti nezakonitim sekundarnim migracijam,« je poudarila kanclerka. Kdor beži pred vojnami in terorjem, lahko dobi azil v Evropi, a morajo biti standardi izenačeni povsod, migranti pa ne bodo več smeli izbirati, kje bodo zaprosili za azil. »Smo za to, da prizadete države dobijo posebno podporo, želimo pa si tudi solidarnosti med državami članicami,« je povedala voditeljica Nemčije in se Franciji še posebej zahvalila za sodelovanje. Francija in Nemčija omenjata tudi »nove instrumente« zunanje politike, ki ne bodo vedno potrebovali soglasja vseh; »v svetu, ki se hitro spreminja«, naj bi lahko odločal tudi evropski varnostni svet.
Francija in Nemčija omenjata tudi »nove instrumente« zunanje politike, ki ne bodo vedno potrebovali soglasja vseh. FOTO: Reuters
Bo to zadostovalo bavarski CSU in notranjemu ministru
Horstu Seehoferju, ki voditeljici sestrske CDU žuga z »masterplanom« za zavračanje beguncev na nemških mejah? Nekdanji bavarski premier hoče celo tistim, ki bodo lahko vsaj začasno ostali v Nemčiji, dajati manj denarja v roke ter hitreje končevati postopke odločanja o azilu, med njegovimi 63 točkami pa je tudi širjenje statusa varnih držav, v katere se lahko vrnejo, ter varna območja tam, kjer se ne morejo. Bavarski konservativci, ki se zaradi vzpona nacionalistične Alternative za Nemčijo bojijo za povojno prevlado v svoji deželi, so v boju za zmanjšanje priseljevanja videti pripravljeni žrtvovati tako zvezno vlado kot tesno povojno zvezo s CDU. Raziskave javnega mnenja jim dajejo prav. Če bi krščanskosocialna CSU samostojno nastopala po vsej Nemčiji, bi se z 18 odstotki povzpela na drugo mesto, so namerili pri agenciji Insa, CDU pa bi brez njih pristala pri komaj 22 odstotkih. Zato pa bi AfD s sedanjih 16 odstotkov padla na 11.
Komentarji