Neomejen dostop | že od 9,99€
Samo nekaj dni pred koncem svojega mandata predsednika evropskega parlamenta je umrl David Sassoli, italijanski novinar, ki so ga v Demokratski stranki pred ducatom let kandidirali za evropskega poslanca. Izhajal je iz vrst katoliških skavtov, ti pa v Italiji veljajo za kovnico katoliških političnih kadrov, tistih na levi in še bolj tistih na desni strani. Njegov oče je bil tudi novinar in je sodil k nekoč močni socialni struji med krščanskimi novinarji in politiki. Ta struja, zdaj povezana z levosredinsko demokratsko stranko, posebej ceni stališča papeža Frančiška.
David Sassoli je bil eden izmed novinarjev stare šole, raje je pisal o ljudeh z ulice kot o političnih ali drugačnih zvezdah, tudi na televiziji so bili njegovi pogovori z navadnimi smrtniki veliko bolj prisrčni od suhih pogovorov s političnimi veljaki. Začel je pri časniku Il Giorno, bil je njegov rimski dopisnik. Potem si je začel utirati pot na italijanski javni televiziji RAI. Bil je poročevalec s kriznih območij, od Berlina, kjer je pred kamero tolkel po padajočem zidu, do Abrucev, ki jih je stresel katastrofalni potres. Najprej je delal na tretjem programu RAI, ki je tiste čase še pripadal levici, potem na prvem programu, ko je po padcu berlinskega zidu tudi v Italiji razpadel stari red, izginili so krščanski demokrati in komunisti.
Novinar, ki je raje pisal o ljudeh z ulice kot o političnih ali drugačnih zvezdah.
Zaradi priljubljenosti pri gledalcih so ga v Demokratski stranki povabili, da je kandidiral v evropski parlament.
Odločen tudi med nedavnim drugim slovenskim predsedovanjem v Evropski uniji.
Večji del kariere je David Sassoli prebil v redakciji prvega televizijskega dnevnika. Poročal je, urejal in se prebil med najudarnejše voditelje oddaje, ki je veljala za najvplivnejši medij na Apeninskem polotoku, Sassoli pa je bil verjetno kar najbolj verodostojen med vsemi televizijskimi voditelji. Zaradi njegove priljubljenosti pri gledalcih so ga v Demokratski stranki v občutljivem in za demokrate nevarnem obdobju Berlusconijeve vladavine povabili, da je kandidiral v evropski parlament. Njegov najbližji prijatelj in sodelavec v stranki je Enrico Letta, sedanji voditelj stranke.
V Bruslju in Strasbourgu je bil David Sassoli že drugi Italijan na položaju predsednika evropskega parlamenta. Pred njim je bil na to mesto izvoljen že Antonio Tajani, politik iz Berlusconijevega gibanja Naprej, Italija. Tudi Tajani je zrasel pri katoliških skavtih, vendar je sodil v diametralno nasproten politični prostor. Še posebej neprijazen je znal biti do Slovencev in Slovenije.
David Sassoli je bil vselej zavezan demokratičnosti, to je izražal tudi ves čas vodenja evropskega parlamenta. Njegovo nasprotovanje ruskemu režimskemu trdemu obravnavanju političnih nasprotnikov je samodržca Vladimirja Putina spodbodlo, da ga je razglasil za »persono non grato«.
Podobno odločno je znal italijanski politik nastopiti tudi do drugih vlad v srednjem in vzhodnem delu Evrope, kjer je nekoč vladala trda roka pod sovjetsko taktirko, zdaj pa bi se s takimi metodami kot nekoč rada taka roka vrnila pod drugačno barvo. Odločen, glasen in rahlo neprijeten je znal biti Sassoli tudi med nedavnim drugim slovenskim predsedovanjem v Evropski uniji.
David Sassoli je bil med novinarji in med gledalci zelo priljubljen. Kolegi se ga spominjajo kot tistega, ki je vedno hodil v mehkih čevljih Clarks, da v redakciji nikoli ni bilo slišati njegovih korakov. Rad je vrtnaril okrog svoje hiše na rimskem obrobju, bil pa je tudi vnet in zvest navijač nogometašev Fiorentine.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji