Novi zidaki schengenske trdnjave

Evropska komisija je danes sprejela dolgo napovedovani predlog reforme schengenskega območja. Zagotovila naj bi boljše usklajevanje in delovanje držav članic tako na zunanjih kot notranjih mejah.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je prejšnji teden ob predstavitvi predsedovanja svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta jasno pokazal, da bi reforma zahtevala več političnega vodenja z rednimi ministrskimi zasedanji (po zgledu skupine z evrom) in mehanizem za odzivanje na krize na zunanji meji. V ozadju Macronove logike je želja, da bi EU lahko učinkovito varovala svoje zunanje meje.

Nadzor le kot izhod v sili?

Schengensko območje brez mejnega nadzora je bilo pod velikim pritiskom med valom terorističnih napadov, migracijsko krizo in pandemijo. Tako je bilo čedalje več zapiranja in nadzora. Avstrija, denimo, ga ima na meji s Slovenijo že več kot šest let. »Želimo, da bo nadzor na mejah vpeljan samo kot izhod v sili, ki bo temeljil na skupni oceni in traja samo toliko, kot je nujno,« je povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

Hrvaški se odpirajo vrata schengna

Tako države, ki ga želijo vpeljati, ne bodo morale oceniti le vpliva na pretok ljudi, temveč tudi na obmejne regije. Kadar bodo želele podaljšati nadzor v primeru predvidljivih groženj, bodo morale najprej obravnavati alternativne ukrepe, kot so policijska preverjanja in poglobljeno policijsko sodelovanje. Samo v izjemnih okoliščinah bi nadzor lahko trajal več kot dve leti. Če bo nadzor trajal 18 mesecev, bo evropska komisija objavila mnenje o njegovi sorazmernosti in potrebnosti.

V primeru groženj, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, lahko država članica vpelje nadzor za 30 dni. Podaljša se lahko na skupno največ tri mesece (v veljavnem zakoniku je meja šest mesecev). Lotili bi se tudi vprašanja tako imenovanih sekundarnih gibanj migrantov med državami članicami. Tako naj bi bilo  olajšano vračanje migrantov v sosednjo državo članico.

Prenova dublina v slepi ulici 

Po dublinski ureditvi, ki je med migracijsko krizo 2015/2016 de facto nehala veljati, je za obravnavo prosila za azil pristojna država, v kateri je prvič stopil na ozemlje EU. Sama reforma migracijsko-azilnega svežnja, ki bi spremenila dublinsko ureditev in postavila pravila solidarnosti z vstopnimi državami, je v slepi ulici, saj so razlike med državami članicami prevelike.

Evropi ni treba prevzemati obveznosti drugih

Reforma predvideva odzivanje na politično instrumentalizacijo migrantov, kot to počne Belorusija pod Aleksandrom Lukašenkom. Drugače kot Poljska, ki zavestno krši zakonodajo z vračanjem brez vsakršnega postopka, predlog predvideva usklajeno delovanje in upoštevanje vrednot  Države bi lahko, denimo, omejile število mejnih prehodov in intenzivnejše nadzirale meje.

Nauki iz pandemije

 Da bi bil sprožen mehanizem pomoči, bi se prizadeta država morala obrniti na evropsko komisijo s prošnjo za pomoč drugih držav članic. Svet EU bi nato lahko sprejel izjeme, kot so daljši roki za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito. Bruselj je za Latvijo, Litvo in Poljsko že tako predlagal  podaljšanje postopkov na meji, med katerimi prosilci z manj pravicami. Denimo: namesto 3 do 10 dni bi lahko postopek registracije trajal do štiri tedne.

Postavljanje ograje na meji s Hrvaško pri mejnem prehodu Babno polje - Prezid. FOTO: Marko Feist

Kar zadeva nauke iz pandemije, ko je zapiranje notranjih meja ogrozila delovanje enotnega trga in pretok ljudi čez meje, predlog predvideva ukrepe za zmanjšanje učinkov nadzora. Kot izkušnjo navajajo vzpostavitev »zelenih pasov« na mejah po izbruhu pandemije, ki je olajšala transport. Uveden pa naj bi bil tudi enoten sistem urejanje potovanja v EU iz tretjih držav v času zdravstvenih kriz. Tako bi enake omejitve lahko veljale po vsej EU.