Nič ne more nadomestiti koke

V Kolumbiji se številni kmetje, ki so dolga leta pridelovali koko, rastlino za proizvodnjo kokaina, spoprijemajo z velikimi izzivi pri prehodu na druge kmetijske dejavnosti, poroča Guardian.

Vlada je kmetom pred leti ponudila vključitev v nacionalni program za nadomestitev nezakonitih pridelkov (PNIS), vendar se ta v praksi ne izvaja, kot je bilo predvideno, zato se marsikdo vrača k pridelavi koke.

Program, za katerega je bil ključen mirovni sporazum med vlado in Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (Farc), je bil zasnovan z namenom, da bi zmanjšali trgovino z drogami in izboljšali življenjske razmere na podeželju. Po besedah raziskovalke Estefaníe Ciro je pomenil priznanje države, da so pridelki koke »vprašanje razvoja in podeželske revščine«.

Korupcija, premalo znanja in tržnih priložnosti

Poleg denarne pomoči se je država zavezala, da bo razvijala pobude za varno preskrbo s hrano ter zagotavljala tehnično in ekonomsko pomoč za nove kmetijske projekte. Kmetje opozarjajo na nesorazmerne stroške opreme in korupcijo koncesionarjev, ki jim je vlada zaupala zagotavljanje pomoči – te obtožbe  je državno poročilo potrdilo. Cene opreme naj bi se sicer po objavah v javnosti znižale, a so še vedno nesorazmerno visoke.

Med administracijo predsednika Ivána Duqua, med letoma 2018 in 2022, je bil PNIS močno podfinanciran, saj je  vlada zmanjšala financiranje programa za 90 odstotkov.

Pod vodstvom trenutnega predsednika Gustava Petra je vlada napovedala izboljšanje programa in podeželske infrastrukture. Direktorica PNIS Gloria Miranda je dejala, da bo država iz postopka izločila koncesionarje in jih zamenjala z lokalnimi dobavitelji. Prizadevajo si tudi izboljšati javno infrastrukturo in dostop do izobraževanja, poroča Guardian. Miranda je poudarila, da vlada načrtuje industrializacijo podeželja, s čimer bi ustvarili nova delovna mesta in priložnosti za zaslužek.

V Kolumbiji raste 60 odstotkov vse koke na svetu. FOTO: Gabriel Stargardter/Reuters

Nasadi se širijo

Kljub tem prizadevanjem pa je vprašanje, ali bo trenutna oblast imela dovolj časa za izpolnitev obljub. Estefaníe Ciro opozarja, da ima Petrova administracija samo še leto in pol, da doseže zastavljene cilje, kar se zdi zelo kratko obdobje za tako obsežen projekt. Poleg tega se število nasadov koke še naprej povečuje, saj svetovna poraba kokaina narašča. Leta 2016, ko je bil podpisan mirovni sporazum, je Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) dokumentiral 146.000 hektarov zemlje, namenjene pridelavi koke, do leta 2022 pa je površina nasadov narasla na 230.000 hektarjev.

Cirova dodaja, da se pridelovalci koke selijo proti ekvadorski meji, kjer so se v nekaterih območjih, kot je Putumayo, nasadi celo povečali. Čeprav Petrova administracija ne načrtuje legalizacije kokaina, Cirova zagovarja, da mora oblast delati na novih scenarijih, po katerih bi bila proizvodnja kokaina in kanabisa legalna in pravična, saj prohibicionizem spodbuja regulacijo trga z nasilnimi sredstvi, kar še otežuje situacijo.

Kljub vsem prizadevanjem in obljubam mnogi kmetje, kot je José Gregorio Rojas, ostajajo skeptični. »Če se bodo cene koke obnovile in ljudje z drugimi načini ne bodo mogli preživeti, verjemite, da se bodo vrnili k temu poslu,« pravi  in dodaja: »Nič ne more nadomestiti koke.«

Nič ni tako ekonomično kot koka

Tudi nekdanji pridelovalec Fernando Liscano, ki se zdaj ukvarja z vzrejo krav in proizvodnjo mleka, priznava, da je zaslužek od koke bistveno večji in bolj zanesljiv.

Glavni problem pri prehodu na alternativne kmetijske dejavnosti je ekonomičnost. Pridelava koke je kmetom prinašala višje prihodke in omogočala lažji dostop do trga, medtem ko so druge kmetijske dejavnosti pogosto omejene zaradi slabih cestnih povezav in pomanjkanja trga.

Leta 2022 so zasegli 87,3 tone paste na osnovi kokaina. FOTO: Reuters

Kolumbija je še vedno največja proizvajalka koke na svetu. Tam se po ocenah proizvede kar 61 odstotkov celotne količine. Po poročilu Urada ZN za droge in kriminal je kljub ustreznemu 9-odstotnemu zmanjšanju pridelovalnih površin, zasajenih s koko,  kolumbijski pridelek koke leta 2021 dosegel zgodovinsko raven in triletni trend zmanjševanja se je obrnil.

Nove tihotapske ukane

Kot je sporočilo obrambno ministrstvo, so kolumbijske oblasti že drugo leto zapored zasegle rekordno količino kokaina, kar 671 ton. Poleg tega so poročali, da so leta 2022 zasegli 87,3 tone paste na osnovi kokaina in 484 ton marihuane.

Kolumbijski preprodajalci mamil pa, kot opozarja omenjeno poročilo, vsak dan razvijajo nove vzorce preprodaje in tihotapljenja. Kar 90 odstotkov tihotapskih poti iz Kolumbije danes poteka po morju, s komercialnimi plovili.  Čeprav so kolumbijski ladijski terminali in mornarica skupaj z lokalnimi oblastmi okrepili nadzor, da bi preprečili tihotapljenje mamil, se preprodajalci domislijo vedno novih  načinov, kako skriti prepovedano blago znotraj in zunaj plovil. Tako denimo vrečke z mamili spravijo v  skrinje, te pa pritrdijo  na trup plovila, krmilo ali sidro, celo propelerje.