Tako hudo, kot je ponekod v Evropi, pri nas (še) ni

Leta 2012 je na vprašanje, ali ste že uporabili drogo, pritrdilno odgovorilo 16 odstotkov vprašanih (starih med 15 in 64 let), leta 2021 pa skoraj 21 odstotkov, rezultati tretje nacionalne ankete bodo znani letos konec jeseni. Že med epidemijo so na NIJZ zaznali porast uporabe drog. Povečano uporabo zaznavajo tudi nevladne organizacije, ki so v stiku z odvisniki, skrb pa vzbujajo tudi rezultati o prisotnosti drog v odpadnih vodah.

V Sloveniji imamo okoli 10.000 problematičnih uporabnikov drog, ki droge uporabljajo vsak dan, okoli 6000 jih je uporabnikov opioidov. »Gre za kronično bolne odvisnike, posameznike, ki imajo težave že daljše obdobje. Okoli 3000 je vključenih v zdravljenje, kjer v okviru centrov za zdravljenje odvisnosti dobivajo zdravila, ki nadomeščajo drogo.« pojasnjuje zdravnica Mateja Jandl, iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Delovem podkastu Na robu.

Odvisnost se ne razvije
čez noč

Kot pove sogovornica, po epidemiji zaznavajo drugačne vzorce uporabe drog in predvsem večjo dostopnost. »Bojimo se, da bi nove okoliščine vodile do povečanega števila problematičnih odvisnikov čez nekaj let, kajti odvisnost ne nastane čez noč, ampak se razvije skozi določeno obdobje.«

Podatki NIJZ kažejo, da so slovenski mladostniki po uporabi konoplje med prvimi v Evropi, kar je še posebej izrazito v starostni skupini 15 do 17 let. Fotografija je simbolična. Foto Jože Suhadolnik

Na inštitutu zaznavajo vedno več injiciranja drog, ne samo heroina, ampak tudi kokaina, amfitaminov in drugih sintetičnih novih drog. »Dlje ko nekdo jemlje drogo, močnejši učinek potrebuje, večja tveganja to prinaša s seboj. Z injiciranjem je več tveganj za predoziranje, zastrupitve in smrt kot tudi za okužbe z virusi.«

A tako hudo, kot je ponekod v Evropi, pri nas po besedah Jandlove še ni. Evropsko poročilo o drogah za preteklo leto namreč opozarja na lokalizirane izbruhe okužbe z virusom HIV zaradi injiciranja kokaina, a kot navajajo, ni čisto jasno, kje so vzroki, morda bi lahko šlo za povečano število prišlekov iz držav, kjer je okuženost s HIV med prebivalstvom večja. »Vemo pa tudi, s kakšnimi problemi se spopadajo zaradi sintetičnih drog v ZDA in Kanadi, in tega pri nas ne smemo dovoliti. Preprečiti moramo takšne vplive na javno zdravje,« je jasna Jandlova.

Po njenih besedah pri nas še ne zaznavamo prisotnosti tovrstnih drog (na primer krokodil), tudi izbruhov hiva oziroma povečanega števila okužb ne beležijo, se pa nakazujejo tveganja. Tej tezi pritrjujejo tudi rezultati prisotnosti drog v odpadnih vodah, ki kažejo, da poraba drog v Sloveniji v zadnjih letih raste. Zaznana je prisotnost rožnatega kokaina (v Evropi je drugačen kot v Južni Ameriki) in uporabe ketamina.

V Sloveniji imamo okoli 10.000 problematičnih uporabnikov drog, ki droge uporabljajo vsak dan, okoli 6000 jih je uporabnikov opioidov. Foto Reuters

»Še najbolj pa opažamo večjo porabo kokaina in heroina iz podatkov o odpadnih voda. Več mladih odvisnikov je brezdomcev, več je javne rabe drog. Tako po Ljubljani in drugih večjih mestih je odvisniška problematika postala bolj vidna, kot je bila včasih. Od nevladnih organizacij, ki so v stiku z uporabniki, smo dobili podatke o tem, da je več mladih nekritičnih do drog. Vse to je razlog za skrb.« Podatki NIJZ kažejo tudi, da so slovenski mladostniki po uporabi konoplje med prvimi v Evropi, kar je še posebej izrazito v starostni skupini 15 do 17 let.

Na NIJZ zagovarjajo stališče, da bolj kot je droga dostopna, večja bo poraba. Tudi dejstvo, da so se načini preprodaje spremenili v smeri, da je proizvodnja drog postala bolj lokalizirana in decentralizirana, tako po Evropi kot po svetu, kaže, da bi se problematika odvisnosti lahko povečala, opozarja sogovornica.

Strah pred sintetičnim heroinom

Tukaj ne smemo pozabiti, da je pred dvema letoma nova talibanska vlada v Afganistanu prepovedala pridelavo maka za proizvodnjo opija. »To se do zdaj še ni odrazilo v manjši dostopnosti heroina v Evropi, kajti zalog je bilo veliko. Po ocenah pa naj bi zaloge pošle do konca leta oziroma najkasneje do prve polovice drugega leta. Že zdaj nas skrbi, da bi ta heroin uporabniki začeli nadomeščati s sintetičnim, ki ga lahko proizvedejo kjerkoli v kemičnih laboratorijih. Sintetični heroin pa ima veliko hujše posledice za zdravje uporabnikov in povzroča veliko breme javnemu zdravju.«

Največ so zasegli heroina. Foto Guliver/getty Images

Oteževanje dostopnosti do drog bi morala biti po besedah sogovornice glavna akcija, v katero bi morala biti usmerjena preventiva. »V to vključujemo carino in policijo. Pomemben je sistem, ki deluje na vseevropski ravni, tako imenovani sistem zgodnjega obveščanja. V Sloveniji deluje več deležnikov, kot so laboratoriji, policija, carina, sodna medicina in nevladne organizacije, ki skupaj zbirajo in si delijo podatke. Ko ugotovimo, da se je pojavila nova psihoaktivna snov ali da je v neki mešanici nekaj drugega, kot se prodaja, informacije pošljemo do posameznikov. Razdelimo jih med območne enote NIJZ, centre za zdravljenje odvisnosti in nevladne organizacije, ki jih potem posredujejo uporabnikom. Mislim, da je ta storitev dobra.«

Zelo pomembne so tudi nevladne organizacije, ki izvajajo storitev testiranja drog v Sloveniji. Lansko leto je bilo testiranih več kot 900 vzorcev, prinesli pa so jih uporabniki, ki niso vedeli, kaj so v resnici kupili. »S testiranjem vidimo, kaj je na trgu, kakšne so mešanice, ali so nevarne ali škodljive, ta informacija pa je za uporabnike pomembna, ker je neke vrste zaščita.«

Večina prepovedi upošteva

Na tak način se tudi vidi, katere snovi, ki še niso prepovedane, se uporabljajo v drogah. Ampak ali je prepovedovanje novih snovi, ki jih proizvajalci potem zamenjajo z drugimi učinkovinami, zares učinkovit ukrep? Marsikdo meni, da to prinaša za uporabnika večja tveganja, saj vedno nove in nove snovi pomenijo, da nikoli ne vedo, kaj droga vsebuje. A zdravnica Mateja Jandl ima močan argument. »Pri večini ljudi prepovedi delujejo. Če je nekaj prepovedano, tega ne jemljejo. Zaradi tega tudi nismo naklonjeni legalizaciji konoplje za osebno rabo, ker iz izkušenj iz drugih držav vemo, da se poveča uporaba tako med mladimi kot odraslimi. Za vse tiste, ki se zaradi novih prepovedi bojijo, kaj je v njihovih drogah, pa imamo, kot že omenjeno, sistem zgodnjega obveščanja in možnost testiranja drog.«

Mateja Jandl: Imamo sistem zgodnjega obveščanja in možnost testiranja drog. Foto Marko Feist

Za preventivo v Sloveniji glede na zadnje poročilo NIJZ porabimo okoli 18 milijonov evrov. V ta znesek, kot pove sogovornica, niso vključeni stroški zdravstvene oskrbe zaradi predoziranja ali zastrupitev z drogami.

V zadnjem obdobju so preventivne akcije za preprečevanje odvisnosti precej spremenili. »Preventiva se začenja že na točki, ko se nekdo odloči načrtovati družino. Kasneje se nadaljuje pri majhnih otrocih, v vrtcih in šolah. Ne govorimo o drogah, ampak govorimo o kvalitetnem času, ki se preživi v družini, o čustvenih in socialnih kompetencah, prepoznavanju občutkov in reakcij ter o doseganju zrelosti. Ali bo otrok posegel po drogah, je odvisno od tega, kako je opremljen, da bo zmogel različne pritiske, ki smo jih v življenju deležni. »Nekaj časa smo na to pozabili in otrokom govorili o drogah ter jim droge celo kazali. V šole so prihajali posamezniki, včasih celo bivši odvisniki, uporabniki drog ali policisti, ki so govorili o svojih izkušnjah ali pa celo pokazali, kako je videti droga. Zdaj vemo iz raziskav, da nič od tega ne deluje, in je pravzaprav škodljivo. Treba je govoriti o zdravem načinu življenja in razvijati čustveno zrelost.«